• Intel je predstavil več novih in izboljšanih možnosti za prihajajočo drugo generacijo procesorjev družine Intel Core za osebne računalnike in prenosnike. Gre za Intelov najnovejši procesor z vgrajenimi možnostmi za zagotavljanje bogatih vizualnih izkušenj.
• Predvidoma se bo proizvodnja procesorjev začela letos, novi prenosniki in osebni računalniki pa bodo na voljo v začetku leta 2011.
• Novi čipi bodo še utrdili Intelovo vodilno vlogo na področju zagotavljanja zmogljivosti in energijske učinkovitosti.
• Prva javna predstavitev strežniških platform Intel Xeon naslednje generacije, ki so namenjene strežnikom z dvema ali več procesorji.

Podjetje Intel je na dogodku za razvijalce Intel Developer Forum predstavilo več pomembnih lastnosti, ki bodo vključene v drugo generacijo procesorjev družine Intel Core in bodo uporabnikom na voljo v letu 2011. Nove in izboljšane možnosti bodo še utrdile vodilno vlogo podjetja Intel na področjih zmogljivosti čipov in trajanja baterije. Prav tako so neposredno na čip vgrajene tudi grafične možnosti.

Čipi z razvojnim imenom Sandy Bridge bodo temeljili na Intelovi novi “vidno pametni” mikroarhitekturi, ki je izdelana z 32-nanometrskim (nanometer je ena milijardinka metra) proizvodnim postopkom v Intelovih najnaprednejših tovarnah in uporablja drugo generacijo kovinskih tranzistorjev iz materiala high-k.

»Načini, kako ljudje in podjetja uporabljajo računalnike, se spreminjajo izredno hitro, kar ustvarja potrebe po še bolj zmogljivi in vizualno privlačni izkušnji,« je povedal Dadi Perlmutter, Intelov izvršni podpredsednik in glavni direktor skupine Intel Architecture Group. »Prihajajoča druga generacija procesorjev družine Intel Core predstavlja največji napredek na področju zmogljivosti v primerjavi s katerokoli predhodno generacijo. Te možnosti ne bodo na voljo le v prenosnikih, ki temeljijo na Intelovi platformi. Načrtujemo namreč njihovo razširitev na izdelke za podatkovna središča in vgradne sisteme.«

Družina procesorjev bo vključevala arhitekturo »prstana«, ki grafičnemu pogonu, vgrajenemu v procesor, omogoča, da si z jedrom procesorja deli vire, kot sta predpomnilnik in pomnilnik. Ta pristop izboljša računske in grafične zmogljivosti naprave ter ohranja visoko energijsko učinkovitost.

Druga generacija procesorjev družine Intel Core poleg tega vključuje tudi izboljšano različico tehnologije Intel Turbo Boost. Ta možnost samodejno prenese ali razporedi vire procesorskih jeder ali grafičnega procesorja ter poveča zmogljivost, s čimer delovno obremenitev prilagodi tako, da lahko uporabnik takoj izkoristi povečano zmogljivost.

Prenosniki in osebni računalniki, ki bodo temeljili na drugi generaciji procesorjev družine Intel Core, bodo predvidoma na voljo v začetku naslednjega leta.

Nova vizualna izkušnja – vidno pametno

Intelov nov grafični procesor zagotavlja izboljšane vizualne možnosti, osredotočene na področja, ki so pomembna večini uporabnikov: video visoke ločljivosti, tridimenzionalna grafika, igre, večopravilnost, večpredstavnostne vsebine ter druženje na spletu.

Perlmutter je prikazal strojno pospešen postopek urejanja videa, ki temelji na prilagojeni silicijevi enoti za obdelavo večpredstavnih vsebin in uporabnikom omogoča hitro pretvarjanje videa iz enega formata v drugega.

Novi čipi, ki bodo na voljo leta 2011, so opremljeni z razširitvami Advanced Vector Extensions (AVX).  Razširitve zagotavljajo višjo zmogljivost, bogate funkcionalnosti ter možnosti za boljše upravljanje, preurejanje in razvrščanje podatkov. Nov, 256-bitni nabor ukazov pospešuje aplikacije, ki zahtevajo zmogljivo računanje s plavajočo vejico, kot sta urejanje fotografij in ustvarjanje vsebin.

Intel je prikazal tudi dvoprocesorski strežnik Intel Xeon naslednje generacije, na katerem je bila nameščena videokonferenčna programska oprema Vidyo, ki izkorišča 32 razpoložljivih niti na sistemu in uporablja ukaze AES New Instructions (AESNI).  Naslednja generacija procesorjev Intel Xeon za strežnike z dvema procesorjema ali več podpira 8 jeder in 16 niti na procesorju, proizvodnja pa se bo predvidoma začela v drugi polovici leta 2011.

Več informacij o predstavljenih tehnologijah je mogoče najti na naslovu www.intel.com/newsroom/idf.

Značke

Intelov dosežek potrdil, da lahko svetlobni žarki v računalnikih prihodnosti nadomestijo elektronske signale

Intel razvil prvo celovito silicijevo fotonsko povezavo z integriranimi laserji na svetu; dosežek lahko revolucionarno spremeni zasnovo računalnikov, izboljša njihovo zmogljivost in energijsko učinkovitost

• Pri Intel Labs so s tehnologijo Hybrid Silicon Laser ustvarili prvo optično podatkovno povezavo na temelju silicija z integriranimi laserji na svetu.
• Eksperimentalni čip lahko prenaša podatke s hitrostjo 50 Gbps, raziskovalci pa si že prizadevajo za dvig hitrosti.
• Dosegljivost cenovno ugodnih in zelo hitrih optičnih povezav na temelju te tehnologije bi lahko proizvajalcem računalnikov omogočila, da v celoti spremenijo zasnove sistemov, od mini prenosnikov do superračunalnikov.
• Podjetja s strežniškimi farmami ali podatkovnimi centri bi lahko odpravila ozka grla, hkrati pa z zamenjavo mnogih kablov z enim optičnim vlaknom zabeležila občutne operativne prihranke pri prostoru in energiji.

Intel je predstavil pomemben dosežek pri prizadevanjih, da bi pri prenašanju podatkov znotraj in med računalniki namesto elektronov uporabili svetlobne žarke. Podjetje je razvilo raziskovalni prototip, ki predstavlja prvo optično podatkovno povezavo na temelju silicija z integriranimi laserji. Povezava lahko prenaša podatke na daljše razdalje in je večkrat hitrejša kot bakrena tehnologija, ki je v uporabi danes; do 50 gigabitov podatkov na sekundo, kar je enakovredno prenosu celotnega filma v visoki ločljivosti vsako sekundo.

Današnje računalniške komponente so med sabo povezane z bakrenimi kabli ali sledmi na tiskanih vezjih. Zaradi degradacije signala, ki je povezana z uporabo kovin, kot je baker, imajo pri prenosu podatkov ti kabli omejeno najdaljšo dolžino. To omejuje snovanje računalnikov in zahteva, da so procesorji, pomnilnik in druge komponente postavljene čim bližje. Tokratni raziskovalni dosežek predstavlja nov korak pri zamenjavi teh povezav z izjemno tankimi in lahkimi optičnimi vlakni, ki lahko na daljše razdalje prenesejo bistveno več podatkov, kar bi lahko radikalno spremenilo razvoj računalnikov v prihodnosti in načrtovanje podatkovnih centrov.

Silicijeva fotonika obeta uporabo v različnih segmentih računalniške industrije. Pri teh hitrostih prenosa podatkov si je na primer mogoče zamisliti 3D-zaslone v velikosti zidu za domačo zabavo in videokonference pri tako visoki ločljivosti, da je videti, kot da so udeleženci v isti sobi. Prihodnji podatkovni centri ali superračunalniki bi lahko imeli komponente postavljene v različnih delih stavb ali celo delih naselja, pri čemer bi te komunicirale med sabo s hitrostjo svetlobe. To bi uporabnikom podatkovnega centra, kot so na primer ponudniki spletnega iskanja, računalništva v oblaku ali finančna industrija, omogočilo izboljšanje zmogljivosti, možnosti in doseganje občutnih prihrankov pri prostoru in energiji. Znanstveniki bi lahko z novo tehnologijo razvili še zmogljivejše računalnike za reševanje najzahtevnejših svetovnih problemov.

Justin Rattner, glavni Intelov tehnološki vodja in direktor Intel Labs, je prikazal povezavo Silicon Photonics Link na konferenci Integrated Photonics Research v kalifornijskem Mentereyu. 50-Gbps povezava je podobna »konceptnemu vozilu«, ki Intelovim raziskovalcem omogoča preizkušanje novih idej in nadaljevanje prizadevanj podjetja, da razvije tehnologije, ki prenašajo podatke prek optičnih vlaken s pomočjo svetlobnih žarkov in temeljijo na poceni siliciju, preprostem za proizvodnjo (v primerjavi z drugimi dragimi in eksotičnimi materiali). Čeprav telekomunikacije in druge aplikacije že uporabljajo laserje za prenašanje podatkov, so trenutne tehnologije predrage in preveč okorne za osebne računalnike.

»Razvoj prve 50-Gbps fotonske povezave na temelju silicija z integriranimi hibridnimi silicijevimi laserji predstavlja pomemben dosežek v naši dolgoročni viziji »silicizacije« fotonike in uvedbe cenovno ugodnih in izredno hitrih komunikacij med in v prihodnje osebne računalnike, strežnike in naprave za domače uporabnike,« je povedal Rattner.

Prototip naprave Silicon Photonics Link je rezultat večletnih raziskovalnih načrtov na področju fotonike in vključuje več naprav, ki se lahko pohvalijo z oznako »prva na svetu«. Sestavljena je iz silicijevega oddajnega in sprejemnega čipa, pri čemer vsak čip integrira gradnike iz prejšnjih Intelovih prelomnih dosežkov, kot so prvi hibridni silicijev laser (razvit v sodelovanju z University of California leta 2006) in izredno hitri optični modulatorji ter fotodetektorji, predstavljeni leta 2007.

Oddajni čip sestavljajo štirje tovrstni laserji, iz katerih svetlobni žarki potujejo v optični modulator, ki vanje vkodira podatke pri hitrosti 12,5 Gbps. Štirje žarki se nato združijo in pošljejo v eno samo optično vlakno s skupno hitrostjo 50 Gbps. Na drugi strani povezave sprejemni čip loči štiri optične žarke in jih preusmeri v fotodetektorje, ki pretvorijo podatke nazaj v električne signale. Oba čipa sta proizvedena s pomočjo cenovno ugodnih proizvodnih tehnik, ki so že uveljavljene v polprevodniški panogi. Intelovi raziskovalci si že prizadevajo še dvigniti hitrost prenosa podatkov s povečanjem hitrosti modulatorja in povečanjem števila laserjev na čip, kar odpira pot do prihodnjih terabitnih optičnih povezav.

Te raziskave so ločene od Intelove tehnologije Light Peak, čeprav prav tako sodijo pod okrilje Intelove strategije na področju vhodno/izhodnih tehnologij. Light Peak predstavlja Intelova prizadevanja na področju 10-Gbps optičnih povezav za Intelove platforme v bližnji prihodnosti. Raziskovalni cilji na področju silicijeve fotonike so usmerjeni v dramatično zniževanje stroškov, prenos podatkov na teraravni in uvajanje optičnih komunikacij na izredno širokem naboru množičnih aplikacij. Tokratni dosežek predstavlja nov Intelov korak pri doseganju tega cilja.

Intel predstavil svoje načrte za izdelke v segmentu visokozmogljivih računalnikov  – Večjedrni čipi bodo zagotovili novo raven zmogljivosti za sočasno izvajanje aplikacij in še utrdili prisotnost podjetja Intel na seznamu največjih superračunalnikov na svetu

NAJPOMEMBNEJŠE NOVICE:

• Prvi izdelek nosi razvojno ime »Knights Corner«, izdelan bo z 22-nanometrskim proizvodnim procesom podjetja Intel in bo lahko s pomočjo Moorovega zakona vključeval več kot 50 jeder procesorjev Intel.
• Procesorji Intel Xeon in izdelki, ki temeljijo na arhitekturi več integriranih jeder (Many Integrated Core), bodo izkoriščali skupna orodja, programske algoritme in programske tehnike.
• Izdelki, ki izhajajo iz programa Larrabee, in druga odkritja, povezana z več jedri, kot je računalnik v oblaku na enem čipu.
• Število sistemov z Intelovimi procesorji na seznamu največjih superračunalnikov Top500 se je povečalo na 408, kar predstavlja skoraj 82 odstotkov vseh superračunalnikov.

Intel je na  mednarodni konferenci o superračunalnikih International Supercomputing Conference (ISC) predstavil načrte za nove izdelke, ki temeljijo na arhitekturi več integriranih jeder (Many Integrated Core – MIC). S to arhitekturo bodo ustvarili platforme, ki lahko izvajajo več trilijonov izračunov na sekundo in obenem ohranijo prednosti standardnih procesorjev Intel.

Prvi izdelek nosi ime »Knights Corner« in bo namenjen segmentom, kot so odkrivanje naravnih virov, znanstveno raziskovanje ter simulacije finančnih trgov in podnebja. Izdelek bo izdelan z Intelovim 22-nanometrskim proizvodnim procesom, pri katerem velikost tranzistorskih struktur ne presega 22 trilijonink metra. Z uporabo Moorovega zakona pa bo mogoče na en sam čip vključiti več kot 50 Intelovih procesorskih jeder. Kljub temu da velika večina delovnih nalog še vedno najbolje deluje na nagrajenih procesorjih Intel Xeon, arhitektura MIC prinaša nove poslovne priložnosti za aplikacije, pri katerih se vzporedno izvaja veliko število nalog.

Industrijski načrt in paketi razvojnih orodij, ki nosijo razvojno ime »Knights Ferry«, so že na voljo izbranim razvijalcem, v drugi polovici leta 2010 pa bo Intel še razširil program in ustvaril široko paleto razvojnih orodij za arhitekturo MIC. Skupna orodja podjetja Intel in pristopi k optimizaciji, ki si jih delita arhitektura MIC in procesorji Intel Xeon, bodo podpirali najrazličnejše programske modele. Z njimi bodo imeli raziskovalci in inženirji na voljo vrhunske zmogljivosti, ki bodo še skrajšale čas, potreben za nova odkritja, ter ohranili svoje naložbe v programsko opremo. Arhitektura MIC podjetja Intel temelji na več projektih, med katerimi so Larrabee in raziskovalni projekti laboratorijev Intel Labs, kar vključuje računalnik v oblaku na enem čipu.

»Skupina CERN openlab je v le nekaj dneh uspešno opravila migracijo kompleksnega paralelnega nabora meritev, pisanega v jeziku C++, na platformo podjetja Intel za razvoj programske opreme,« je povedal Sverre Jarp, tehnološki direktor skupine CERN openlab. »Model programiranja strojne opreme, ki ga že poznamo, nam je omogočil, da smo programsko opremo prenesli bistveno hitreje, kot smo pričakovali.«

»Procesorji Intel in izdelki z arhitekturo MIC bodo premaknili omejitve znanosti in odkritij, saj je mogoče z njimi pospešiti iskanje rešitev na nekatere najbolj pereče izzive človeštva,« je pojasnil Kirk Skaugen, podpredsednik in generalni direktor skupine Intel Architecture. »Arhitektura MIC podjetja Intel bo prav tako razširila naše rešitve in izdelke za visokozmogljivo računalništvo, ki so že danes prisotni v skoraj 82 odstotkih najzmogljivejših superračunalnikov. Naložbe, ki smo jih najavili danes, odražajo našo zavezo globalni skupnosti uporabnikov visokozmogljivih računalnikov.«

Seznam Top500

Na dogodku ISC so  predstavili že petintrideseti seznam Top500, ki je pokazal, da Intel še naprej ostaja najbolj priljubljena izbira za visokozmogljive računalniške sisteme, saj skoraj 82 odstotkov, oziroma 408 sistemov temelji na procesorjih podjetja Intel. Več kot 90 odstotkov sistemov, ki uporabljajo štirijedrne procesorje, temelji na procesorjih podjetja Intel, saj se je število sistemov s procesorji Intel Xeon serije 5500, ki so uporabljeni v 186 sistemih, skoraj podvojilo. Procesorji podjetja Intel so prav tako prisotni v treh od desetih najzmogljivejših superračunalnikov in poganjajo štiri od petih novih članov skupine najzmogljivejših trideset sistemov. Sedem sistemov vključuje pred kratkim predstavljene procesorje Intel Xeon serije 5600 z razvojnim imenom Westemere-EP, dva sistema pa poganjajo procesorji Intel Xeon serije 5700 z razvojnim imenom Nehalem-EX.

Procesorji Intel Xeon serije 5600 igrajo pomembno vlogo v najzmogljivejšem kitajskem superračunalniku. Sistem, ki se uvršča na drugo mesto, se nahaja v državnem centru za superračunalništvo (NSCS) v mestu Shenzhen, njegova zmogljivost pa je na preizkusu Linpack v sistemu Dawning TC3600 dosegla 1,2 petaflopa. NSCS je središče za raziskovanje in inovacije na Kitajskem.

Seznam Top500, ki gae objavljo dvakrat letno, sestavljajo Hans Meuer iz univerze v Mannheimu, Erich Strohmaier in Horst Simon iz Narodnega centra za znanstveno računalništvo na področju energetike, ki deluje v okviru ameriškega Ministrstva za energetiko, ter Jack Dongarra iz univerze v Tennesseeju. Celotno poročilo je na voljo na naslovu www.top500.org.

Novi laboratorij za raziskovanje računalništva na ravni Exascale

Intel, raziskovalni center Forschungszentrum Julich (FZJ) in ParTec so kot odgovor na naraščajoče izzive izvajanja obsežnih simulacij, ki zahtevajo več petaflopov in eksaflopov zmogljivosti, najavili večletno sodelovanje, v okviru katerega bodo v centru Julich ustanovili laboratorij ExaCluster Laboratory (ECL). V laboratoriju bodo razvijali ključne tehnologije, orodja in metode, ki bodo omogočili delovanje naprav z zmogljivostjo več petaflopov in eksaflopov, pri tem pa se bodo osredotočili na razširljivost in zanesljivost tovrstnih sistemov. ECL bo postal najnovejši član skupine Intel Labs Europe, omrežja raziskovalnih in inovacijskih centrov po vsej Evropi.

Spletni prenos uvodnega nagovora Kirka Skaugna na dogodku International Supercomputing 2010 bo na voljo na naslovu http://lecture2go.uni-hamburg.de/live.

Več informacij vam je na voljo na spletni strani http://www.intel.com/pressroom/archive/releases/20100531comp.htm.

Značke

Intel nadaljuje s prehodom na zasnovo Nehalem z novimi strežniškimi procesorji Intel Xeon 7500

• Največji napredek pri zmogljivosti v zgodovini procesorske družine Intel Xeon doslej
• Več kot 20 novih funkcij za večjo zanesljivost delovanja
• Na voljo štiri-, šest- in osemjedrne različice
• Napredek na področju razširljivosti omogoča sisteme z od 2 podnožjema do 256 čipov na sistem
• 4-kratno povečanje pomnilniške zmogljivosti (do 1 TB pri sistemu s štirimi procesorji), 8-kratno povečanje pasovne širine

Santa Clara, 31. marec 2010 – Intel nadaljuje s prehodom na zasnovo Nehalem s predstavitvijo procesorjev Intel Xeon serije 7500. V zadnjih 90 dneh je tako Intel predstavil popolnoma nove procesorje za namizne in prenosne računalnike ter strežnike, ki izboljšajo energijsko učinkovitost in hitrost delovanja ter vključujejo širok nabor novih funkcij, s katerimi so računalniki inteligentnejši, bolj prilagodljivi in zanesljivi.

Novi procesorji Xeon, ki jih je mogoče uporabiti v strežnikih z od 2 do 256 čipov, dosegajo na običajnih testih v povprečju trikrat boljše rezultate kot dosedanji izdelki Intel Xeon 7400. Prav tako so opremljeni z več kot 20 novimi funkcijami za večjo zanesljivost delovanja.

Razširljiva zmogljivost, napredna zanesljivost in nizki stroški lastništva procesorjev Intel Xeon serije 7500 bodo še pospešili prehod s starejših sistemov na standardne strežnike na Intelovi platformi. Nove zmožnosti omogočajo IT-administratorjem, da v en strežnik s procesorji Intel Xeon 7500 konsolidirajo do 20 starejših strežnikov s štirimi enojedrnimi procesorji, ob tem pa ohranijo enako stopnjo zmogljivosti. Pri tem lahko prav tako za do 92 odstotkov zmanjšajo porabo energije ter s pomočjo nižjih stroškov za energijo, hlajenje in licence dosežejo povrnitev investicije prej kot v enem letu.

Pri poslovno kritičnih opravilih, kjer nenačrtovani izpadi delovanja preprosto niso dopustni, kot so bolnišnice ali borze, lahko uporabniki izkoristijo prednosti več kot 20 novih funkcij, ki izboljšujejo zanesljivost, razpoložljivost in servisiranje. Te zmožnosti izboljšajo zaščito integritete podatkov in razpoložljivost ter skrajšajo čas načrtovanih izpadov.

Intel Xeon serije 7500 je tako prvi procesor s funkcijo Machine Check Architecture (MCA) Recovery, ki omogoča sodelovanje čipa z operacijskimi sistemom in upravljavcem virtualnih naprav pri obnovitvi delovanja v primeru mnogih sistemskih napak, ki so bile do danes lahko usodne. Tovrsten mehanizem je bil doslej na voljo samo v procesorjih Intel Itanium in procesorjih RISC.

Novi procesorji nudijo edinstveno razširljivost s pomočjo modularnih gradnikov, ki jih omogoča tehnologija Intel QuickPath Technology (QPI). S to tehnologijo je mogoče razviti stroškovno učinkovite in visoko razširljive osemprocesorske strežnike, ki ne potrebujejo specializiranih vozliščnih krmilnikov drugih ponudnikov. Intel prav tako sodeluje s ponudniki sistemov pri razvoju izredno razširljivih sistemov s 16 procesorji in sistemov z do 256 procesorji in podporo za 16 TB pomnilnika.

Procesorji Intel Xeon 7500 predstavljajo največji skok naprej v zmogljivosti v družini Intel Xeon, saj je čip, ki je že postavil več kot 20 novih svetovnih rekordov, v različnih testih v povprečju 3-krat hitrejši kot predhodni model.

Podrobne informacije o rezultatih testiranj in svetovnih rekordih so na voljo na naslovu www.intel.com/performance/server/xeon_mp/summary.htm.

Podpora obsežnim virtualizacijskim projektom

Procesorji Intel Xeon serije 7500 izpolnjujejo potrebe IT-organizacij, ki virtualizirajo obsežna poslovno kritična opravila. Z do osemkrat večjo pasovno širino kot pri procesorju Intel Xeon 7400 in štirikrat večjo pomnilniško zmogljivostjo (16 pomnilniških mest na procesor) lahko na platformi s štirimi podnožji podpirajo do 1 TB pomnilnika. Intelove virtualizacijske tehnologije (recimo Intel Virtualization Technology (VT) FlexMigration) omogočajo seljenje virtualnih naprav med vsemi platformami na temelju mikroarhitekture Intel Core brez prekinitev.

Rešitev za dostopnejše dvoprocesorske strežnike

Nova razširljiva platforma za strežnike z dvema procesorjema Intel Xeon serije 7500 z veliko pomnilniško zmogljivostjo je namenjena pomnilniško zahtevnim podatkovnim zbirkam in virtualiziranim okoljem. Procesorji Intel Xeon serije 7500 so na voljo v štiri-, šest- in osemjedrnih različicah, pri čemer je število niti zaradi tehnologije Intel Hyper-Threading Technology višje za dvakrat. Ugodnejšo rešitev za strežnike z dvema procesorjema predstavljajo izdelki Intel Xeon serije 6500.

Več informacij o lastnostih in cenah ter dobavljivosti novih procesorjev Intel Xeon serije 7500 in serije 6500 je na voljo na naslovu www.intel.com/server.

Podrobne informacije o rezultatih testiranja zmogljivosti so na voljo na naslovu www.intel.com/performance/server/xeon_mp/summary.htm.

Več informacij je na voljo na spletni strani http://www.intel.com/pressroom/archive/releases/20100330comp_sm.htm.

Intel na letošnji prireditvi CeBIT predstavlja nove procesorske inovacije, vključno s procesorjem Nehalem-EX in procesorjem Westemere-EP, ki bosta na trgu na voljo konec tega četrtletja. Intel bo prav tako predstavil tri nove procesorje Intel Atom, zasnovane posebej za vgradne aplikacije. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi nove računalnike classmate PC na temelju Intelovih tehnologij, ki bodo na voljo v drugem četrtletju 2010.

Predstavitev procesorjev Nehalem-EX in Westmere-EP

Intel na CeBIT-u predstavlja novo generacijo strežniških procesorjev Nehalem-EX, ki bo na trgu na voljo konec prvega četrtletja 2010. Procesorji, ki bodo na voljo z do 8 procesorskimi jedri in ki lahko sočasno obdelujejo do 16 niti, bodo postavili nov standard na področju računalniških zmogljivosti.

Intel je prav tako predstavil procesor Westmere-EP, prvi 32-nanometrski čip, ki bo prav tako na voljo konec prvega četrtletja. Strežniški procesor Westmere-EP ima 6 procesorskih jeder in neverjetne 1,17 milijarde tranzistorjev.

Sočasno s tem je Intel objavil tudi poročilo Intel IT Performance Report (http://www.intel.com/it/apr.htm), v katerem opisuje, kako upravlja izjemno rast količine podatkov, in vlogo, ki jo informacijske tehnologije igrajo pri kompleksnih procesih proizvodnje mikroprocesorjev. Za razvoj čipov, kot je strežniški procesor Westmere-EP, so namreč potrebne obsežne simulacije na ekstremno hitrih superračunalnikih. Brez visokozmogljivega računalništva bi bila takšna stopnja kompleksnosti ter tudi stroškovne učinkovitosti razvojnega in proizvodnega procesa nemogoče.

Novi procesorji za vgradne aplikacije

Na CeBIT-u Intel uradno predstavlja tri nove procesorje Intel Atom s 7-letno podporo življenjskemu ciklu, ki so namenjeni trgu vgradnih rešitev. Te procesorje – enojedrna N450 in D410 ter dvojedrni D510 – odlikuje integrirana napredna grafika in pomnilniški krmilnik, ki sta vgrajena neposredno v osrednjo procesno enoto, kar omogoča izboljšanje zmogljivosti in energijske učinkovitosti. Procesorji so povezani z vhodno/izhodnim krmilnikom Intel® 82801HM I/O Controller, ki je idealen za vgradne rešitve z 2 čipoma in ki zagotavlja bogate vhodno/izhodne zmogljivosti ter visoko prilagodljivost prek širokopasovnih vmesnikov, vključno s PCI Express, PCI, SATA in USB 2.0.

Trije novi procesorji so idealni za kompaktne, energijsko učinkovite industrijske aplikacije, digitalno upodabljanje in digitalno varnostno nadzorovanje.

Classmate PC

Intel prav tako predstavlja novo zasnovo preklopnih računalnikov classmate PC, ki združujejo tako privlačno obliko kot odpornost. Računalnike odlikujejo vse funkcije običajnih osebnih računalnikov, izboljšane zmožnosti za branje e-dokumentov, izboljšana zmogljivost ter energijsko varčna zasnova. Lokalni proizvajalci osebnih računalnikov naj bi po pričakovanju Intela novo zasnovo na trgu predstavili v drugem četrtletju.

Intel Core procesorji – nova družina iz Intela

• Procesorji za najbolje prodajane računalnike odslej s tehnologijo Intel Turbo Boost Technology za samodejno prilagajanje zmogljivosti glede na potrebe
• Prvi 32-nanometrski procesorji, v novi proizvodni tehnologiji že ob predstavitvi na voljo procesorji iz različnih cenovnih razredov
• Zgodovinski mejnik – grafika neposredno integrirana v izbrane procesorje
• Druga generacija Intelovih tranzistorjev »high-k metal gate«
• Več kot 10 novih naborov čipov ter novi izdelki za Wi-Fi in WiMAX

Podjetje Intel je predstavilo popolnoma novo družino procesorjev Intel Core za leto 2010, ki prinašajo izjemno integracijo in pametno zmogljivost, vključno s tehnologijo Intel Turbo Boost Technology za prenosne in namizne računalnike ter vgradne naprave.

Predstavitev novih čipov Intel Core i7, i5 in i3 sovpada s prihodom Intelovega prelomnega 32-nanometrskega proizvodnega procesa, ki bo prvič v zgodovini takoj uporabljen pri proizvodnji procesorjev različnih cenovnih razredov in integraciji grafike visoke ločljivosti neposredno v procesor. Ta neverjetni dosežek in inovacija je posledica Intelovih vlaganj v vrednosti 7 milijard USD, ki jih je podjetje napovedalo lansko leto, na vrhuncu globalne gospodarske recesije.

Intel je predstavil več platformnih izdelkov, vključno z več kot 25 procesorji, brezžičnimi vmesniki in nabori čipov. Predstavljeni so bili novi procesorji Intel Core i7, i5 in i3, nabori čipov Intel 5 Series Chipset ter vmesniki Intel Centrino za omrežja Wi-Fi in WiMAX (z novo funkcijo Intel My Wifi). Proizvajalci računalnikov so že napovedali več kot 400 zasnov za prenosne in namizne računalnike na temelju novih izdelkov, dodatnih 200 pa je pričakovanih še za vgradne naprave.

Novi procesorji Intel Core za leto 2010 se proizvajajo z 32-nanometrskim proizvodnim procesom, ki vključuje Intelovo drugo generacijo tranzistorjev high-k metal gate. Ta tehnika skupaj z drugimi izboljšavami pomaga izboljšati hitrost računalnika, hkrati pa zniža tudi porabo energije.

»Prvič v zgodovini je nova družina Intelovih procesorjev z najbolj napredno tehnologijo na voljo takoj v pravzaprav vseh cenovnih razredih,« je povedal Sean Maloney, izvršni podpredsednik in generalni direktor Intelove skupine za arhitekturo. »Ti pametni procesorji se prilagajajo potrebam posameznikov, saj samodejno zagotovijo pospešek zmogljivosti za vsakodnevne aplikacije. Z izklapljanjem procesorskih jeder ali zmanjševanjem porabe so energijsko učinkoviti, hkrati pa zagotovijo več zmogljivosti, ko jo uporabniki potrebujejo.«

Povezovanje hitrosti in inteligence
Novi procesorji za namizne in prenosne računalnike ter vgradne naprave, ki temeljijo na Intelovi nagrajeni arhitekturi Nehalem, zagotavljajo pametno zmogljivost za glasbo, igranje iger, videoposnetke, filme, fotografije, družabna omrežja in druge zahtevne vsakdanje aplikacije. Ob tem bodo izredno tanki prenosni računalniki z novimi procesorji Intel Core lahko ponudili uravnoteženost zmogljivosti, sloga in dolgotrajnega trajanja baterije v sistemu, ki bo tanek manj kot en palec.

Novi procesorji Intel Core i7 in Core i5 imajo ekskluzivno tehnologijo Intel Turbo Boost Technology za prilagodljivo zmogljivost in pametnejše računalništvo. Ta tehnologija samodejno poveča zmogljivost in prilagodi obremenitev, s čimer daje uporabniku več zmogljivosti, ko jo potrebuje. Tehnologija Intel Hyper-Threading Technology, na voljo pri procesorjih Intel Core i7, Core i5 in Core i3, omogoča pametno večopravilnost, saj vsako procesorsko jedro izvaja več niti. S tem zagotavlja izjemno odzivnost in odlične zmogljivosti, usklajene z vodilno energijsko učinkovitostjo pri sočasnem procesiranju več opravil.

Intel 5 Series Chipset, ki podpira nove procesorje Intel Core, je prvi Intelov nabor čipov na enem čipu, ki predstavlja razvoj iz preprostega povezovanja komponent v rešitev, ki zagotavlja različne inovacije in zmožnosti platforme. Družina Intel Core vključuje tudi druge tehnike za varčevanje z energijo, kot je tehnika HUGI (»hurry up and get idle«), ki procesorjem omogoča hiter zaključek opravil in s tem varčevanje z energijo.

Nova družina procesorjev Intel Core za leto 2010 kot prva prav tako integrira grafične zmogljivosti v procesorje za osebne računalnike. Z rešitvijo Intel HD Graphics procesor zagotavlja navdušujoče vizualne zmogljivosti in gladko predvajanje videa v visoki ločljivosti. Prav tako gre za prvo integrirano rešitev z večkanalnim zvokom Dolby TruHD in DTS Premium Suite. Intel HD Graphics podpira razširjene 3D-igre brez dodatnih video kartic in nudi popolno podporo za nov operacijski sistem Microsoft Windows 7. Naslednja intuitivna funkcija, ki je na voljo kupcem prenosnih računalnikov, je Intel Switchable Graphics, ki omogoča igralcem grafično zahtevnih iger samodejni preklop iz Intelove integrirane grafike na dodatno grafično kartico med delovanjem sistema, brez potrebe po ponovnem zagonu, kar poskrbi za optimalno trajanje baterije in zmogljivost.

Več informacij je na voljo na spletni strani http://www.intel.com/pressroom/archive/releases/20100107comp_sm.htm.

Intel predstavil novo generacijo platforme Atom – Prvi Intelov čip, ki na procesorski enoti integrira grafiko in pomnilniški krmilnik

• Visoka stopnja integracije in 45-nanometrska proizvodnja za nižjo porabo, višje zmogljivosti in manjšo velikost.
• Povprečna poraba energije v primerjavi s predhodno generacijo nižja za 20 odstotkov.
• Sistemi z novo platformo na voljo od 4. januarja.
• Najavljenih več kot 80 novih modelov netbookov proizvajalcev ASUS, Acer, Dell, Toshiba, Fujitsu, Lenovo, Samsung in MSI.

Intel je predstavil nove procesorje Intel Atom, pri katerih je integrirana grafika vgrajena neposredno v osrednjo procesno enoto (CPU), kar omogoča večje zmogljivosti in manjše, bolj energijsko učinkovite mini prenosnike (netbooke) nove generacije. Večji proizvajalci originalne strojne opreme so že najavili, da bodo v nekaj tednih predstavili sisteme z novimi procesorji Intel Atom in ustrezne nabore čipov.

Najnovejšo platformo Intel Atom za netbooke sestavljata procesor Intel Atom N450 in nov nizkonapetostni nabor čipov Intel NM10 Express Chipset. Pri namiznih računalnikih vstopnega razreda platformo sestavlja procesor Intel Atom D410 ali dvojedrni procesor D510, povezan z naborom čipov Intel NM10 Express Chipset. Procesorji Intel Atom, razviti za male naprave in z nizko porabo energije, so še naprej najmanjši Intelovi čipi, izdelani s 45-nanometrskim proizvodnim procesom »high-k metal gate«. Celoten paket, vključno z naborom čipov, je s pomočjo višje integracije in 45-nanometrske proizvodnje odslej še manjši, kar bo proizvajalcem omogočilo razvoj manjših, bolj kompaktnih zasnov sistemov, ki bodo tudi cenejše in zmogljivejše.

Močna podpora industrije
Intel še naprej beleži močno podporo industrije platformi Atom, saj so se netbooki v letu recesije zaradi njihove dostopnosti, funkcij in majhnosti zelo dobro prodajali. Intel prav tako pričakuje, da se bodo procesorji Atom še bolj uveljavili v različnih kompaktnih namiznih osebnih računalnikih vstopnega razreda, vključno z izredno kompaktnimi zasnovami »vse-v-enem« (z ohišjem prostornine manj kot 1 liter) brez ventilatorja za hlajenje.

Odkar je Intel junija 2008 predstavil procesorje Atom, je trg zabeležil zelo hitro rast. Intel je od takrat skoraj vsem večjim proizvajalcem originalne strojne opreme prodal 40 milijonov čipov Atom za netbooke. V istem časovnem obdobju je bilo prodanih več enot netbookov kot Applovih iPhonov ali konzol Nintendo Wii. Po napovedih raziskovalne družbe ABI Research se bo skupna prodaja čipov Atom v vseh segmentih do leta 2011 povzpela na 100 milijonov enot.

»Procesor Intel Atom je v zadnjem letu in pol zagnal povsem novo kategorijo računalništva. Pričakujemo nadaljnjo rast zaradi naprav, kot so netbooki in vstopni namizni računalniki, zasnovanih za osnovno računalništvo in uporabo interneta,« je povedal Mooly Eden, Intelov poslovni podpredsednik in generalni direktor Intelove skupine PC Client Group. »Veseli nas, da s predstavitvijo nove generacije platforme Atom in s sodelovanjem z industrijo prehajamo v naslednjo stopnjo rasti z inovativnimi novimi sistemskimi zasnovami z boljšo zmogljivostjo, kompaktnejšo obliko in daljšim trajanjem baterije.«

Intelovo novo platformo Atom bodo v več kot 80 najavljenih modelih uporabili vodilni proizvajalci, kot so ASUS, Acer, Lenovo, Dell, MSI, Toshiba, Samsung in Fujitsu. Čeprav bo večina novih sistemov opremljena z operacijskima sistemoma Windows 7 Starter ali Home Basic, bodo imeli potrošniki pri izbiri operacijskega sistema tudi možnost dodatne izbire, saj bodo nekateri proizvajalci kot alternativo ponudili Moblin Linux v2.

Prav tako se krepi prodaja netbookov s strani telekomunikacijskih podjetij, kot so T-Mobile, Vodafone, Orange in drugi. Intel tesno sodeluje z mobilnimi operaterji in ponudniki modemov pri razvoju funkcionalnosti 3G v netbookih.

Izboljšani procesor in grafične zmogljivosti
Med najpomembnejšimi lastnostmi nove platforme je integracija pomnilniškega krmilnika in grafike v osrednjo procesno enoto – prvič pri čipih x-86. To prinaša zmanjšanje števila čipov s treh (CPU, nabor čipov in krmilniško vozlišče I/O) na dva (CPU in nabor čipov), nižjo porabo energije ter občutno znižanje stroškov in velikosti. Novo platformo za netbooke v primerjavi s prejšnjo generacijo odlikuje 20-odstotno izboljšanje povprečne zmogljivosti in manjša velikost paketa. S tem bo mogoče razviti manjše in bolj kompaktne sisteme z daljšim trajanjem baterije. Zaradi integracije je skupna velikost platforme za netbooke manjša za približno 60 odstotkov, skupna velikost pri namiznih osebnih računalnikih pa za skoraj 70 odstotkov. Poraba energije (TDP) je nižja za približno 50 odstotkov.

O platformi
N450 je enojedrni procesor Atom s 512 KB predpomnilnika L2 in skupno porabo 7 vatov (TDP, vključena poraba nabora čipov). Enojedrni procesor Atom D410 za vstopne namizne računalnike je prav tako opremljen s 512 KB predpomnilnika L2, skupna poraba pa dosega 12 vatov (vključno z naborom čipov). Atom D510 je dvojedrni procesor za vstopne namizne osebne računalnike z 1 MB predpomnilnika L2 in skupno porabo 15 vatov (vključno z naborom čipov). Vsi novi čipi delujejo pri 1,66 GHz. Cene in dostopnost bodo znani januarja 2010, ko bodo sistemi na voljo proizvajalcem originalne strojne opreme.

Več informacij je na voljo na spletni strani http://www.intel.com/pressroom/archive/releases/20091221comp_sm.htm.