<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Slo PR - Slovenska sporočila za javnost na enem mestu &#187; knjiga</title>
	<atom:link href="http://www.slopr.com/tag/knjiga/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.slopr.com</link>
	<description>Slovenska sporočila za javnost na enem mestu</description>
	<lastBuildDate>Thu, 15 Dec 2011 14:01:00 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3.1</generator>
<xhtml:meta xmlns:xhtml="http://www.w3.org/1999/xhtml" name="robots" content="noindex" />
		<item>
		<title>Najuspešnejši nemški raper Bushido 23. aprila v Mariboru na ŠTUK-u</title>
		<link>http://www.slopr.com/najuspesnejsi-nemski-raper-bushido-23-aprila-v-mariboru-na-stuk-u/</link>
		<comments>http://www.slopr.com/najuspesnejsi-nemski-raper-bushido-23-aprila-v-mariboru-na-stuk-u/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 31 Mar 2010 10:56:53 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Glasba]]></category>
		<category><![CDATA[Napovedi]]></category>
		<category><![CDATA[Bushido]]></category>
		<category><![CDATA[knjiga]]></category>
		<category><![CDATA[Koncert]]></category>
		<category><![CDATA[Maribor]]></category>
		<category><![CDATA[raper]]></category>
		<category><![CDATA[ŠTUK]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.slopr.com/?p=594</guid>
		<description><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Bushido.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p>Berlinski umetnik Bushido, rojen kot Anis Mohamed Youssef Ferchichi, znan tudi pod psevdonimom Sonny Black, najuspešnejši nemški raper vseh časov in lastnik glasbene založbe Ersguterjunge prihaja v Slovenijo. Na mariborskem ŠTUK-u bo nastopil v petek, 23. aprila letos. Koncert se prične ob 22. uri, vstopnice pa so po 14 evrov na voljo na Eventimovih prodajnih [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Bushido.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p><p><strong>Berlinski umetnik  <a href="http://www.slopr.com/tag/bushido/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Bushido">Bushido</a>, rojen kot Anis Mohamed Youssef Ferchichi, znan tudi pod psevdonimom  Sonny Black, najuspešnejši nemški <a href="http://www.slopr.com/tag/raper/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with raper">raper</a> vseh časov in lastnik glasbene založbe  Ersguterjunge prihaja v Slovenijo. Na mariborskem <a href="http://www.slopr.com/tag/stuk/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with ŠTUK">ŠTUK</a>-u bo nastopil v petek,  23. aprila letos. Koncert se prične ob 22. uri, vstopnice pa so po 14 evrov na  voljo na Eventimovih prodajnih mestih.</strong></p>
<p>Bushidova kariera &#8211; njegovo umetniško  ime izhaja iz japonskega jezika in pomeni &#8220;pot bojevnika&#8221;  -</p>
<p>se je začela z izidom albuma <em>V</em><em>om Bordstein bis  zur Skyline</em>, s katerim mu je uspelo prvič priti na nemške glasbene lestvice. Takrat  je še sodeloval z Indie-Rap  založbo Aggro  Berlin, iz katere je poleti 2004 zaradi umetniških razlik presedlal k založbi  Urban/Universal Music, kjer je dobil svoj prvi večji posel. Oktobra 2004 je pri  tej založbi izdal album <em>Electro Ghetto</em>, s katerim je takoj  dosegel 6. mesto na nemški lestvici Media  Control Chart in si prislužil status zlate plošče. Od takrat naprej je šla  Bushidova kariera le še navzgor. Vsi njegovi naslednji albumi so dosegli naklado  zlatih plošč (leta 2006 izdana plošča <em>Von der Skyline zum  Bordstein zurück</em> celo platinasto naklado) in osvojil skupno štirikrat nemško glasbeno  nagrado ECHO (2x Hip Hop/R&amp;B  National und 2x Live-Act National), dvakrat evropsko MTV glasbeno nagrado za najboljši nemški nastop  (Best German Act) in 2-krat VIVA Comet za najboljšega izvajalca.<br />
Svojo izjemno  kakovost pa Bushido najbolje dokazuje na svojih nastopih v živo. Nazadnje je s  14.000 obiskovalci napolnil berlinski O2 World oktobra 2008 na brezplačnem  koncertu ob izdaji svojega albuma <em>Heavy Metal Payback</em>.</p>
<p>Septembra 2008 je izdal svojo avtobiografijo<em> Bushido</em> – na voljo  je tudi kot avdio knjiga -, ki je takoj postala bestseller. Dosegla je 1. mesto  na seznamu bestsellerjev revije Spiegel. Avtobiografija je bila predloga za naslednji velik projekt: Bushidov film <em>Časi te  spreminjajo (</em><em>Zeiten ändern  dich), </em>ki se trenutno predvaja v nemških kinodvoranah. Pri snemanju filma, vrednega več milijonov evrov, sta sodelovala uspešen nemški filmski producent in scenarist Bernd  Eichinger (<em>Christiane F. – Mi, otroci s postaje Zoo, Parfum, Baader Meinhof  Complex</em>) in režiser Uli Edel (<em>Christiane F. – Mi, otroci s postaje Zoo, </em><em>Letzte Ausfahrt  Brooklyn</em><em>, Baader Meinhof Complex</em>). Bushido v glavni vlogi igra samega  sebe, sodelujejo pa velika imena nemškega filma: Moritz Bleibtreu, Hannelore  Elsner, Uwe Ochsenknecht, Katja Flint in drugi. Tudi zlati glas Prage,  Karel Gott, s katerim je posnel svojo najuspešnejšo pesem doslej, Forever Young,  je Bushidu izkazal čast z gostovanjem v njegovem filmu.</p>
<p>Septembra  lani je izšel naslednik med oboževalci najbolje sprejetega kultnega albuma  Carlo Cokxxx Nutten, ki ga je Bushido (pod psevdonimom Sonny Black) posnel skupaj s Flerjem  (pod psevdonimom Frank White). Pol leta pred tem sta nekdaj najboljša prijatelja zgladila svoj pet let  trajajoči spor in se odločila, da spet osrečita svoje oboževalce „cestnega“ rapa  in ponovno posnameta skupen album z naslovom Carlo Cokxxx Nutten 2. Dosegel je  tretjo mesto na nemških lestvicah, v Avstriji in Švici pa se je uvrstil med  najboljših 10.</p>
<p><a href="http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Bushido.jpg" rel="lightbox[594]"><img class="alignnone size-medium wp-image-595" title="Najuspešnejši nemški raper Bushido 23. aprila v Mariboru na ŠTUK u" src="http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Bushido-225x300.jpg" alt="Bushido 225x300 Najuspešnejši nemški raper Bushido 23. aprila v Mariboru na ŠTUK u" width="225" height="300" /></a></p>
<p>Značke</p><a href="http://www.slopr.com/najuspesnejsi-nemski-raper-bushido-23-aprila-v-mariboru-na-stuk-u/" title="Bushido">Bushido</a>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.slopr.com/najuspesnejsi-nemski-raper-bushido-23-aprila-v-mariboru-na-stuk-u/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Twestival Global 2010 &#8211; četrtek, 25. marca 2010</title>
		<link>http://www.slopr.com/twestival-global-2010-cetrtek-25-marca-2010/</link>
		<comments>http://www.slopr.com/twestival-global-2010-cetrtek-25-marca-2010/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 18 Mar 2010 12:39:59 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Napovedi]]></category>
		<category><![CDATA[Facebook]]></category>
		<category><![CDATA[Festival]]></category>
		<category><![CDATA[knjiga]]></category>
		<category><![CDATA[Ljubljana]]></category>
		<category><![CDATA[Twestival]]></category>
		<category><![CDATA[Twestival Global 2010]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.slopr.com/?p=521</guid>
		<description><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Twestival-flyer.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p>Twestival Ljubljana »Tvitaj. Druži se. Podari.«  25. marca 2010, Pri Zelenem Zajcu in Klub K4 Twestival (oziroma Twitter festival) je edina globalna dobrodelna kampanja z zbiranjem sredstev preko spletnih skupnosti, ki obstaja. Festival je namenjen druženju – tako tviterašev, kot ostalih.  V enem dnevu se bodo zvrstili dogodki v več kot 200 mestih po vsem [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Twestival-flyer.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p><p><strong><a href="http://www.slopr.com/tag/twestival/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Twestival">Twestival</a> Ljubljana »Tvitaj. Druži se. Podari.«  25. marca 2010, Pri Zelenem Zajcu in Klub K4</strong></p>
<p>Twestival (oziroma Twitter <a href="http://www.slopr.com/tag/festival/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Festival">festival</a>) je edina globalna dobrodelna kampanja z zbiranjem sredstev preko spletnih skupnosti, ki obstaja. <a href="http://www.slopr.com/tag/festival/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Festival">Festival</a> je namenjen druženju – tako tviterašev, kot ostalih.  V enem dnevu se bodo zvrstili dogodki v več kot 200 mestih po vsem svetu!</p>
<p>Eden namenov druženja je tudi kolektivno zbiranje sredstev za določen dobrodelni namen. V globalni izdaji Twestivala 2010 je bila za namen izbrana organizacija Concern (<a href="http://www.concern.net/">http://www.concern.net/</a>). Organizacijo Concern so ustanovili leta 1968 za pomoč ljudem, ki živijo v skrajni revščini, skozi izobraževalne programe pa dosega 700,000 ljudi v 25 državah Afrike, Azije in Karibov. Twestival 2010 želi podpreti globalne izobraževalne programe Concern Worldwide z zbiranjem sredstev in ozaveščanjem.</p>
<p>Vodila Twestivala so preprosta in transparentna:</p>
<ul>
<li>100 % od donacij in prodaje vstopnic gre za Concern Worldwide</li>
<li>100 % ljudi, ki delajo na dogodku, so prostovoljci</li>
<li>Dogodki se odvijajo v četrtek, 25. marca 2010</li>
</ul>
<p><strong>Program Twestivala Ljubljana 2010</strong></p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong>#1 Pripovedovalsko popoldne</strong></p>
<p><strong> </strong></p>
<p>Pri Zelenem Zajcu, Rožna ulica 3, Ljubljana</p>
<p>18.00 &#8211; 22.00</p>
<p>Kultno zbirališče Pri Zelenem Zajcu in &#8211; če bo vreme dopuščalo &#8211; njegovo okolico bomo spremenili v prostor govorjene in pisane besede. Obiskovalce nameravamo očarati s podarjenimi knjigami, za zgodbe pa bodo poskrbeli priznani pripovedovalci.  Z nami bodo <strong>Vid Valič</strong>, <strong>Ana Duša in pripovedovalci programa Za 2 groša fantazije Radia Študent.</strong></p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong>#2 Klubski večer</strong></p>
<p>Klub K4, Kersnikova ulica 4, Ljubljana</p>
<p>23.00 – 04.00</p>
<p>Zvečer bo spregovoril ritem glasbe. Zanj bodo skrbeli DJ-ji:</p>
<p>- <strong>Utti </strong>(Synaptic Chill)<strong> </strong></p>
<p>- <strong>Mique </strong>(M. Praktik)<strong> </strong></p>
<p>- <strong>Dado </strong>(Code.ep)<strong> </strong></p>
<p>- <strong>Markoman </strong>(Illegal Kru)</p>
<p>Novice o Twestival Ljubljana objavljamo na:</p>
<p><a href="http://twitter.com/twestivalLJ" target="_blank">http://twitter.com/twestivalLJ</a></p>
<p><a href="http://ljubljana.twestival.com/" target="_blank">http://ljubljana.twestival.com</a> <a href="http://facebook.com/TwestivalLJ" target="_blank"></a></p>
<p><a href="http://facebook.com/TwestivalLJ" target="_blank">http://facebook.com/TwestivalLJ</a></p>
<p><a href="http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Twestival-flyer.jpg" rel="lightbox[521]"><img class="alignnone size-medium wp-image-522" title="Twestival Global 2010   četrtek, 25. marca 2010" src="http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Twestival-flyer-300x144.jpg" alt="Twestival flyer 300x144 Twestival Global 2010   četrtek, 25. marca 2010" width="300" height="144" /></a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.slopr.com/twestival-global-2010-cetrtek-25-marca-2010/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Skakalna kulturna turneja Planica 2010</title>
		<link>http://www.slopr.com/skakalna-kulturna-turneja-planica-2010/</link>
		<comments>http://www.slopr.com/skakalna-kulturna-turneja-planica-2010/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 15 Mar 2010 07:29:31 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Kultura]]></category>
		<category><![CDATA[band]]></category>
		<category><![CDATA[Dušan Hedl]]></category>
		<category><![CDATA[DVD]]></category>
		<category><![CDATA[knjiga]]></category>
		<category><![CDATA[Koncert]]></category>
		<category><![CDATA[Ljubljana]]></category>
		<category><![CDATA[Maribor]]></category>
		<category><![CDATA[Romeo Štrakl]]></category>
		<category><![CDATA[Skakalna kulturna turneja Planica 2010]]></category>
		<category><![CDATA[skupina]]></category>
		<category><![CDATA[Slovenija]]></category>
		<category><![CDATA[THE WHO]]></category>
		<category><![CDATA[VALDERRAMA]]></category>
		<category><![CDATA[Zares]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.slopr.com/?p=476</guid>
		<description><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Valderramaimage023.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p>V četrtek 18.3.2010 ob 19.30 se bo ustavila v Mariboru, v Kulturnem inkubatorju, Koroška ul.18. Prireditev se bo odvijala na pobudo nemške glasbene skupine Valderrama, ki bo čez vikend videna in slišana v Planici, kjer bo gverilsko nastopala s svojim glasbenim performansom. Bodite pozorni na TV prenose in druge medije. Program v mariborskem Kulturnem inkubatorju [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Valderramaimage023.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p><p>V četrtek 18.3.2010 ob 19.30 se bo ustavila v Mariboru, v Kulturnem inkubatorju, Koroška ul.18. Prireditev se bo odvijala <strong>na pobudo nemške glasbene skupine Valderrama</strong>, ki bo čez vikend videna in slišana v Planici, kjer bo gverilsko nastopala s svojim glasbenim performansom. Bodite pozorni na TV prenose in druge medije.</p>
<p>Program v mariborskem Kulturnem inkubatorju bo <a href="http://www.slopr.com/tag/zares/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Zares">zares</a> pester, saj bomo priča trem kulturnim dogodkom, združenim v eno večerno kulturno druženje, za ljubitelje glasbe in stripovske umetnosti. Program:</p>
<p>- <strong>otvoritev razstave stripov in ilustracij Romea Štrakla</strong>;</p>
<p>- promocija <strong>izzida knjige <a href="http://www.slopr.com/tag/the-who/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with THE WHO">The Who</a> – zgodba o zbirateljstvu</strong> (<em>založba Subkulturni azil – zbirka Frontier</em>) in <strong>pogovor z avtorjem</strong> knjige na temo zbirateljstva Romeom Štraklom;</p>
<p>- <strong>koncert skupine Valderrama </strong></p>
<p>V Kulturnem inkubatorju bo v četrtek odličen kulturni večer z mednarodnim kulturnim programom, ki se bo zgodil na pobudo nemške rockovske skupine Valderrama. Ta <a href="http://www.slopr.com/tag/skupina/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with skupina">skupina</a> izhaja iz glasbenih krogov <strong>Andija Kranz</strong>a, ki je pred leti že gostoval v Sloveniji s skupinama <strong>Unwanted erection</strong> in <strong>Schlim</strong>. Pred kratkim pa je s skupino <strong>JuntaColonia</strong> posnel mali »youtube hit« <strong>Novagol</strong>, pesem <strong>posvečeno Novakoviču</strong>, ki nabija žogo pri kolnškem nogometnem prvaku. Športno glasbene spektakle tokrat nadaljuje <strong>Christian Poetsch </strong>s skupino<strong> Valderrama, </strong>ki bo v Mariboru nastopila v akustični koncertni izvedbi. Projekt organizira kulturni manager <strong><a href="http://www.slopr.com/tag/dusan-hedl/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Dušan Hedl">Dušan Hedl</a></strong>, v okviru dejavnosti MKC Maribor – glasbena sekcija.</p>
<p><strong>VALDERRAMA </strong><strong>(Jena, Nemčija)</strong><strong> </strong></p>
<p><strong> </strong></p>
<p>Je glasbeni projekt članov skupine, ki so prijateljstvo leta 2002 nadgradili z delovanjem v glasbeni skupini. Sami se na <a href="http://www.myspace.com/valderramaband">www.myspace.com/valderramaband</a> opišejo s vplivi Sonic Youth, punka, hipijevstva Pink Floydov in popa Christine<strong> </strong>Aguilere ali Britney Spears. Vsekakor so koncertno zelo zanimiv band.</p>
<p>Člani te finsko-nemške skupine <strong>VALDERRAMA</strong> te dni potujejo iz Jene (Nemčija) v Slovenijo, natančneje v <strong>Planico,</strong> podpreti izjemnega smučarskega skakalca finca Janna Ahonena na smučarskih skokih v Planici. Skupina istočasno želi proslaviti svoj miks finskih pijanskih pesmi, uspavank, tanga in polke, ki sestavljaja njen aktualni repertoar.</p>
<p>V zasedbi Kisu Koskinen (uničena akustična kitara iz 70. let), Christian »Sergeant« Poetsch (spektakularni bobni na kolesih), Jukka Peltonen (zarjavela harmonika), Timmi Strahnz (bas) predajo svoje srce in dušo v vsak nastop, ter občinstvo poskušajo nasmejati, razjokati in umreti v njihovih naročjih. Zanimivo bo.</p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong>THE WHO</strong></p>
<p><strong>Zgodba o zbirateljstvu</strong></p>
<p><strong>Romeo Štrakl, Frontier 044, Subkulturni azil</strong></p>
<p>Knjiga, ki bi jo težko opredelili kot biografijo skupine The Who prinaša pogled na zbirateljstvo. Lahko bi jo imenovali diskografska biografija. Na 176 straneh je opisana zbirka albumov skupine The Who, ki jo vpelje krajša biografija tega angleškega kvarteta.  Je prva knjiga v slovenskem jeziku o skupini The Who, ki velja za eno najpomembnejših na področju glasbene pop/rock kulture.</p>
<p>Prvih sedemnajst strani je posvečenih hitremu pregledu nastanka postave in opis pomembnejših albumov skupine, opremljenih z nekaj ilustracijami, ki so prav tako delo avtorja teksta. Romeo Štrakl je tudi priznan slovenski avtor stripov. Ta del knjige je pomemben za bralce, ki jim je skupina popolna neznanka.</p>
<p>Knjiga nadaljuje z opisi albumov po kronološkem vrstnem redu.</p>
<p>Prvi je opisan album My Generation, z nujnimi podatki o albumu ,izdanem 3. decembra 1965. Sledijo opisi različnih izdaj tega albuma. Opisuje in primerja oblikovanje ovitkov, kakor tudi vsebinske razlike med posameznimi izdajami. Pri vseh so dodani pomembni podatki za zbiralce: o letnici izida, poreklu, založbi in formatu (vinil, CD, DVD, … ). Opisane so bistvene razlike med posameznimi izdajami. Ponekod je to povsem spremenjen likovni izgled ovitka ali pa spremenjen vrstni red skladb, morda celo kak cenzuriran verz ali cela skladba. Pri vsakem opisu je dodana vsaj ena ilustracija, kar izgled knjige zelo poživi.</p>
<p>Prvencu skupine sledijo opisi albumov A Quick One, Sell Out, Tommy, Live at Leeds, Who&#8217;s Next in Quadrophenia. Dodan je štiristranski zapis o posameznih založbah, ki so izdajale glasbo The Who v njeni karieri. Avtor nadaljuje z opisi albumov The Who by Numbers, Who Are You, Face Dances, It&#8217;s Hard in zadnjega Endless Wire.</p>
<p>Romeo Štrakl zaključi svojo knjigo s popolnim seznamom vseh albumov skupine The Who iz svoje zbirke z opombo, da na seznamu ni solo izdelkov članov skupine ter bootlegov, oziroma piratskih izdaj.</p>
<p>Knjiga ponuja zbirateljski pogled na diskografijo še vedno aktivne skupine The Who, navkljub izgubi dveh članov iz originalne postave leta 1964.</p>
<p><strong>OTVORITEV RAZSTAVE: STRIPI IN ILUSTRACIJE</strong></p>
<p>Oblikovalec in avtor stripov Romeo Štrakl bo razstavil stripe:</p>
<p>- And I moved (1982)</p>
<p>- Vse v redu (1983)</p>
<p>- Energija 81994)</p>
<p>- Fire (2002)</p>
<p>- I&#8217;ve known no war (2003)</p>
<p>- The story of the Who (1984) 14 stranski strip</p>
<p>+ Ilustracije za knjigo The Who – zgodba o zbirateljstvu</p>
<p>+ nekaj ovitkov albumov albumov The Who – zbirateljskih redkosti</p>
<p><strong>ROMEO ŠTRAKL</strong></p>
<p>Rojen 23. avgusta 1962 v Mariboru. Po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani se je začel ukvarjati tudi s stripom. Sedaj živi in dela v Sv. Trojici &#8211; Slovenija, kot oblikovalec, ilustrator in avtor stripov.<br />
Kot oblikovalec je izdelal nekaj ovitkov za CD plošče, plakatov za koncerte, med drugim za koncert Boba Dylana v Ljubljani, ki je bil izbran tudi za razstavo v Art Rock Gallery v San Franciscu. Ob svojem vsakodnevnem delu oblikovalca se ukvarja tudi s stripom.</p>
<p>S stripom se je spoznal v rani mladosti tudi s pomočjo svojega očeta, ki je prav tako risal stripe. Objavljal je v domačih fanzinih in raznih revijah (Stripburger, Mladina &#8211; Slovenija, Striptiz &#8211; Hrvaška, Mladost &#8211; Jugoslavija). Izdal je tudi strip album z zbranimi deli pod naslovom &#8220;Točno opolnoci in druge zgodbe&#8221; leta 1998. Strip album je še vedno dosegljiv in ga lahko naročite direktno pri avtorju.</p>
<p>Imel je nekaj samostojnih razstav: V Mariboru v Novinarskem klubu aprila 1994, V Mariboru v Gustafu decembra 1996, v Lenartu v galeriji K. Krajnc septembra 1998. Sodeloval je tudi na več skupinskih razstavah, prvič že leta 1984 v Ljubljani na razstavi Jugoslovanski SF strip, med drugim pa tudi na retrospektivni razstavi Slovenskega stripa zadnjih 40 let v Celju leta 1996.<br />
Bil je izbran (z nekaj drugimi) za predstavnika Slovenskega stripa za razstavo stripov v Francoskem Angoulemu (januarja 2000).</p>
<p>Njegovi pomembnejši stripi so bili objavljeni:<br />
Vek za vekom (november 1984&#8230;. Stripburger 4-5, Ljubljana 1995<br />
Parci (januar 1985) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230; Stripburger 2-3, Ljubljana 1994<br />
Začetek civilizacije (december 1986) &#8230;&#8230; Mladost, Beograd 1989<br />
Nekdo se bo vsega naveličal (april 1988)&#8230;.. Mladost, Beograd &#8217;89<br />
Točno opolnoči (junij 1988) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230; Mladina, Ljubljana 1988<br />
Tri sonca (april 1993) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;.. Mladina, Ljubljana 1993<br />
Sanjski dopust (julij 1994) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230; Striptiz 3, Varaždin 1996<br />
Prvi poljub (marec 1995) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;.. Pepe nero 3, Kocevje 1995<br />
Stop racism (junij 1995) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;. Apokalipsa 6/7, Ljubljana 1996<br />
Recimo ne ( julij 1995) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;&#8230;.. Stripburger 9, Ljubljana 1995<br />
18:02 (avgust 1996) &#8230;&#8230;&#8230;&#8230;.. Apokalipsa 12/13, Ljubljana 1997<br />
Za nore (januar 1998) .. V sen sem jih videl, knjiga, Pesnica 1999<br />
Utekočinjen (marec 2000) &#8230;&#8230;&#8230;.. Stripburger 26, Ljubljana 2000</p>
<p><a href="http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Valderramaimage023.jpg" rel="lightbox[476]"><img class="alignnone size-medium wp-image-477" title="Skakalna kulturna turneja Planica 2010" src="http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/03/Valderramaimage023-300x199.jpg" alt="Valderramaimage023 300x199 Skakalna kulturna turneja Planica 2010" width="300" height="199" /></a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.slopr.com/skakalna-kulturna-turneja-planica-2010/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Izgubljeni simbol &#8211; Dan Brown &#8211; najprej na voljo na Petrolu</title>
		<link>http://www.slopr.com/izgubljeni-simbol-dan-brown-najprej-na-voljo-na-petrolu/</link>
		<comments>http://www.slopr.com/izgubljeni-simbol-dan-brown-najprej-na-voljo-na-petrolu/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 04 Feb 2010 11:22:42 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Gospodarstvo]]></category>
		<category><![CDATA[Dan Brown]]></category>
		<category><![CDATA[HP]]></category>
		<category><![CDATA[Izgubljeni simbol]]></category>
		<category><![CDATA[knjiga]]></category>
		<category><![CDATA[Petrol]]></category>
		<category><![CDATA[prodaja]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.slopr.com/?p=312</guid>
		<description><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/02/petrol.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p>Na Petrolovih bencinskih servisih, ki so odprti neprekinjeno, bodo 9. februarja takoj po polnoči najbolj goreči bralci Dana Browna lahko kupili njegovo najnovejšo knjigo Izgubljeni zaklad. Družba Petrol in založba Mladinska knjiga bosta skupaj pospremili izid slovenskega prevoda nove knjige Dana Browna Izgubljeni simbol. Roman ameriškega pisatelja bo izšel 9. februarja, največji ljubitelji njegovih del [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2010/02/petrol.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p><p><span><strong>Na Petrolovih bencinskih servisih, ki so odprti neprekinjeno, bodo 9.  februarja takoj po polnoči najbolj goreči bralci Dana Browna lahko kupili  njegovo najnovejšo knjigo Izgubljeni zaklad.</strong></span></p>
<p><span> </span></p>
<p><span>Družba <a href="http://www.slopr.com/tag/petrol/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Petrol">Petrol</a> in založba Mladinska <a href="http://www.slopr.com/tag/knjiga/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with knjiga">knjiga</a> bosta skupaj  pospremili izid slovenskega prevoda nove knjige Dana Browna <a href="http://www.slopr.com/tag/izgubljeni-simbol/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Izgubljeni simbol">Izgubljeni simbol</a>.  Roman ameriškega pisatelja bo izšel 9. februarja, največji ljubitelji njegovih  del pa ga bodo že od polnoči dalje lahko kupili na 47 bencinskih servisih družbe  Petrol, ki so odprti neprekinjeno. </span></p>
<p><span> </span></p>
<p><span>Sicer pa so v širokem izboru blaga v 135 Petrolovih  prodajalnah Hip Hop že dalj časa na voljo tudi knjige, ki so marsikdaj  dosegljive celo po akcijskih cenah. Seznam bencinskih servisov, ki so odprti  neprekinjeno, najdete na naslovu: <a title="blocked::http://www.petrol.si/index.php?sv_path=98,99&amp;region=&amp;F0=on&amp;F2=on&amp;location=&amp;date=&amp;hour=0&amp;x=52&amp;y=10" href="http://www.petrol.si/index.php?sv_path=98%2C99&amp;region=&amp;F0=on&amp;F2=on&amp;location=&amp;date=&amp;hour=0&amp;x=52&amp;y=10" target="blank">http://www.petrol.si/index.php?sv_path=98%2C99&amp;region=&amp;F0=on&amp;F2=on&amp;location=&amp;date=&amp;hour=0&amp;x=52&amp;y=10</a></span></p>
<p><span> </span></p>
<p><span>Izgubljeni zaklad je najbolje prodajana knjiga na svetu,  saj so v prvih petih dneh vsako sekundo prodali v povprečju več kot en izvod.  Roman je podrl vse rekorde že v prvih 24 urah po izidu, saj so ljudje razgrabili  kar milijon primerkov. V prvem tednu so v Ameriki, Kanadi in Veliki Britaniji  skupaj prodali več kot dva milijona izvodov tiskane, zvočne in e-knjige. Naklada  prvega natisa v septembru 2009 pri Brownovem založniku Doubledaayu v Ameriki  (Transworld v Angliji) je bila rekordna, saj je dosegla 6,5 milijona  izvodov.</span></p>
<p><span> </span></p>
<p><span>Gre za dolgo pričakovano nadaljevanje Da Vincijeve šifre  in uspešnico, ki jo je avtor pisal polnih 6 let. Tako kot po Da Vincijevi šifri  ter Angelih in demonih bodo tudi po najnovejši knjigi posneli film.</span></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.slopr.com/izgubljeni-simbol-dan-brown-najprej-na-voljo-na-petrolu/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>ROKERJI POJEJO PESNIKE dan potem &#8211; CD ROKERJI POJEJO PESNIKE 5.</title>
		<link>http://www.slopr.com/rokerji-pojejo-pesnike-dan-potem-cd-rokerji-pojejo-pesnike-5/</link>
		<comments>http://www.slopr.com/rokerji-pojejo-pesnike-dan-potem-cd-rokerji-pojejo-pesnike-5/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 02 Dec 2009 14:10:30 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Napovedi]]></category>
		<category><![CDATA[CZD]]></category>
		<category><![CDATA[Dušan Hedl]]></category>
		<category><![CDATA[Festival]]></category>
		<category><![CDATA[Glasba]]></category>
		<category><![CDATA[knjiga]]></category>
		<category><![CDATA[Koncert]]></category>
		<category><![CDATA[konferenca]]></category>
		<category><![CDATA[Maribor]]></category>
		<category><![CDATA[Nagrade]]></category>
		<category><![CDATA[portal]]></category>
		<category><![CDATA[press]]></category>
		<category><![CDATA[Rokerji pojejo pesnike]]></category>
		<category><![CDATA[RTV Slovenija]]></category>
		<category><![CDATA[skupina]]></category>
		<category><![CDATA[Slovenija]]></category>
		<category><![CDATA[SOF]]></category>
		<category><![CDATA[ŠTUK]]></category>
		<category><![CDATA[Trend]]></category>
		<category><![CDATA[video]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.slopr.com/?p=20</guid>
		<description><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2009/12/ROKERJI2009napis.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p>Predstavitev CD kompilacije &#8211; CD ROKERJI POJEJO PESNIKE 5. -press konferenca bo 7.12.09 v Ljubljani, pred Prešernovim spomenikom, Tromostovje ob 10.00. Rokerji so prvič zapeli pesnike leta 1996 na radiu MARŠ, ki ga je takrat vodil Dušan Hedl, idejni in organizacijski vodja projekta Rokerji pojejo pesnike. Kakšni dve leti pred tem je Hedl kot avtor [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img src="http://www.slopr.com/wp-content/themes/TheStyle/timthumb.php?src=http://www.slopr.com/wp-content/uploads/2009/12/ROKERJI2009napis.jpg&amp;h=200&amp;w=300&amp;zc=1"/></p><div></div>
<div><strong>Predstavitev CD kompilacije &#8211; CD <a href="http://www.slopr.com/tag/rokerji-pojejo-pesnike/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Rokerji pojejo pesnike">ROKERJI POJEJO PESNIKE</a> 5</strong>. <strong>-press konferenca bo 7.12.09 v  Ljubljani, pred Prešernovim spomenikom, Tromostovje ob 10.00.</strong></div>
<p>Rokerji so prvič zapeli pesnike leta 1996 na radiu MARŠ, ki ga je takrat vodil <a href="http://www.slopr.com/tag/dusan-hedl/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Dušan Hedl">Dušan Hedl</a>, idejni in organizacijski vodja projekta Rokerji pojejo pesnike. Kakšni dve leti pred tem je Hedl kot avtor sodeloval v avstrijskem Gradcu pri podobnem projektu The Blind Gave To The Naked, h kateremu ga je povabil odličen glasbenik in takrat pevec pri skupini Pure Laine Georg Altziebler, sedaj gonilna sila skupine Son Of The Velvet Rat. S pobudo o sodelovanju rokerjev in pesnikov se je obrnil na takratnega urednika literarne sekcije MKC Maribor – MKC Črka, Tomaža Brenka, ki ga je za prve Rokerje, ki so peli pesnike, povezal s sodelujočimi pesniki. Žal se posnetki iz prvega obdobja in oddaje v živo na radiu niso ohranili. Projekt je nadaljeval konec devetdesetih v  MKC Maribor, literarno uredništvo projekta je prevzela Petra Kolmančič, kasneje pa tudi Nino Flisar.</p>
<p>Organizirali so nekaj odlično obiskanih prireditev Rokerji pojejo pesnike in pri založbi Subkulturni azil Maribor so izhajali kompilacijske zgoščenke. V Štuku so celo posneli CD Rokerji pojejo pesnike v živo. Rokerji in pesniki so se na prireditvah družili in razvilo se je pravo glasbeno literarno gibanje Rokerji pojejo pesnike. Sodelujoči rokerji so v tem obdobju ustvarili mnoge odlične glasbene stvaritve na podlagi poezije sodelujočih pesnikov. Na prenekatero kariero glasbenih skupin je imel projekt velik in usoden vpliv. Danes zelo priznana in uveljavljena skupina Kvinton, je sodelovala na vseh doslej izdanih CD kompilacijah. Sodelovanje pri tem projektu je spodbudilo idejo o samostojnem albumu s pesnikom Borutom Gombačem.</p>
<p>Leto 2009 je za projekt Rokerji pojejo pesnike prelomno. Ne le, da se je vzpostavila spletna stran, ampak se je projekt razširil na vso Slovenijo. V njem sodeluje več glasbenih skupin in več pesnikov kot kadarkoli prej, blizu 200 pesnikov in glasbenikov. Krona projekta je prav kompilacijska zgoščenka »ROKERJI POJEJO PESNIKE 5«, ki je pri tolikšnem številu sodelujočih skupin prav gotovo tudi svojevrsten pregled glasbene scene v Sloveniji v letu 2009. Veseli smo, da letošnji koncert Rokerji pojejo pesnike v živo gostimo v studiu RTS in da bo preko našega TV programa poezija, ki so jo uglasbili rokerji, segla v marsikateri slovenski dom.</p>
<p>Dobili smo odlične pesmi, veliko novih povezav med glasbeniki in pesniki, ustvarilo se je veliko novih znanstev, ki bodo v naslednjem desetletju prinašala nove in nove umetniške stvaritve. Glasbeniki in pesniki, zahvaljujemo se vam za sodelovanje pri projektu. Tudi letos je bilo posebno doživetje in veselje sodelovati z vami!</p>
<ol>
<li><strong>UROŠ      PLANINC GROUP                        Kvadratasto      srce (Jože Štucin) 3.07</strong></li>
</ol>
<p>UROŠ PLANINC GROUP</p>
<p>Instrumentalna rock skupina Uroš Planinc Group je nastala leta 2006 v Celju. V sorazmerno kratki, a bogati glasbeni karieri so na podlagi brezkompromisnih z energijo nabitih koncertov po Sloveniji in v tujini zgradili bazo zvestih poslušalcev in dokazali, da se lahko merijo z izvajalci tega žanra tudi v evropskem merilu. Skupino sestavljajo Uroš Planinc (solo kitara), Tomaž Ožir (kitara), Blaž Bizjak (bas), Jalen Plut  (klaviature) in Aleš Strnad (bobni).</p>
<p>JOŽEK ŠTUCIN</p>
<p>(1955) je pesnik, literarni kritik (Delo &#8211; Književni listi, Radio Slovenija, Radio Trst A) in publicist iz Tolmina. Od leta 2002 je literarni urednik revije Primorska srečanja. Več let že vodi slovenski osnovnošolski haiku natečaj in izdaja zbornike najboljših haiku pesmi mladih ustvarjalcev. Pred izidom je njegova trinajsta pesniška zbirka. Je član Društva slovenskih pisateljev, pesmi pa objavlja tudi pod psevdonimom Regina Kralj.</p>
<p>2. <strong>MATEJ KRAJNC                             Ne učim se (Eva Kovač) 2.15</strong></p>
<p><strong> </strong><strong>V pisarni (Marko Samec) 4.59</strong></p>
<p>MATEJ KRAJNC</p>
<p>Rojen v Mariboru, otroštvo in preostala zgodnja leta preživel v Celju, kjer je na še nepojasnjen način končal osnovno šolo in gimnazijo. Pred študijem primerjalne književnosti in še posebej med njim je spisal nekaj knjig, izdal nekaj plošč, zdaj pa se ukvarja s podiplomskim študijem verzologije in knjigarstvom. Precej prevaja, še posebej pesmi nekanoniziranih rokerjev in kanoniziranih klasikov angleške in včasih francoske književnosti. Kot kantavtor prihuljeno deluje v podtalju.</p>
<p>EVA KOVAČ</p>
<p>je bila prvonagrajenka festivala Mlade literature Urška 2004, je avtorica romana Tri pike (2005), s poezijo se je predstavila na številnih literarnih nastopih ter v Hotenjih (2005) in zborniku Nova kolekcija 2009. V nastajanju roman Sonce zahaja v Celju.</p>
<p>MARKO SAMEC</p>
<p>(1980) je Mariborčan, ki je doslej objavil dve knjigi, Filistejec (MLD, 2001) in Pljusk (Litera, 2003). Piše od sedemnajstega leta, intenzivno in z mnogimi večmesečnimi odmori. Sodeloval je na številnih literarnih večerih, festivalih in srečanjih (Medana 2004, Dnevi knjige). Piše tudi knjižne recenzije in vodi literarne večere v okviru MKC Črke. Objavlja v Asskalli, Apokalipsi in Mentorju.</p>
<p>3<strong>.</strong><strong> THE REAL THINGS                       Čas, ko posedaš (Stanka Hrastelj) 3.40</strong></p>
<p>THE REAL THINGS</p>
<p>The Real Things, klubski maratonci iz leta 2006, so rockovski bend, ki v prenovljeni zasedbi še naprej vztrajno išče nove izrazne možnosti garažnega rokenrola, po novem premešanega z veseljem do vključevanja kantrijaških in drugih elementov širšega rokovskega izročila. Odkar delujejo kot trio, so poudarki med vse tri inštrumente razdeljeni enakomerno, zaradi česar ima njihova zvočna podoba bolj grobo teksturo, a hkrati tudi več globine. Njihove skladbe, polne samozavesti in včasih tudi surove energije, izhajajo iz jasnih melodij in spretno domišljene čvrste harmonske osnove, ki jim omogoča večjo mero izpovednosti, pri tem pa še vedno zvenijo gladko in prijetno domače. The Real Things, ki prvič sodelujejo pri projektu Rokerji pojejo pesnike, so sebe zmeraj videli kot odrski bend, kjer zvenijo nabrito, včasih zamišljeno, vendar vedno sproščeno in radoživo.</p>
<p>STANKA HRASTELJ</p>
<p>(1975) ima za sabo številna revialne in radijske objave, s svojimi deli je sodelovala pri mnogih zbornikih in antologijah ter je redna gostja literarnih festivalov doma in v tujini. V letu 2005 je pri založbi Goga iz Novega mesta objavila zbirko poezije Nizki toni in zanjo na knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec. Leta 2009 je pri Študentski založbi v zbirki Beletrina izdala svojo drugo zbirko pesmi Gospod, nekaj imamo za vas. Pojavlja se tudi kot prevajalka poezije iz hrvaškega in srbskega jezika, avtorica spremnih besed in moderatorka literarnih pogovorov in okroglih miz. Kot urednica je sodelovala z Založbo Goga in literarno revijo Poetikon, ter je kot ožja sodelavka KUD Pranger soustvarjala festival za pesnike, kritike in prevajalce poezije Pranger. Z JSKD  sodeluje kot selektorka in mentorica literarnih srečanj in delavnic ter kot sodelavka revije Mentor.</p>
<ol>
<li><strong>KVINTON                                             Hromi      Jošt (Borut Gombač) 3.36</strong></li>
</ol>
<p><strong> Nora Roza (Borut Gombač) 4.04</strong></p>
<p>KVINTON</p>
<p>Skupina obstaja že več kot desetletje in ustvarja glasbo, ki je segla globoko v misli in srca svojih poslušalcev, ki niso povprečni poslušalci slovenskih glasbenih skupin, saj tudi Kvinton niso tipična slovenska glasbena skupina. Kot eni redkih v svoji glasbi mešajo vse dobre lastnosti swinga, bluesa, rock&#8217;n'rolla, alternativne, country glasbe in slovenske ljudske glasbe. Prvi album Lovci Sreče (2001) in trije videospoti so jih naredili prepoznavne v slovenskem glasbenem prostoru, prepoznavnost so še utrdili z drugim albumom Razirklinga (2008). Zasedba: Robert Belšak (bobni), Goran Podgorelec (kontrabas), Dejan Bračko (kitara/violina), Boštjan Koren (kitara/tamburica), Igor Mešič (kitara) in Marjan Bone (harmonika in vokal).</p>
<p>BORUT GOMBAČ</p>
<p>(1962) je pesnik in pisatelj iz Maribora. Po poklicu in izobrazbi knjižničar. Med letoma 1990 in 1992 samostojni kulturni delavec. Od leta 1992 zaposlen v Univerzitetni knjižnici Maribor. Dobitnik Glazerjeve listine 2006, nagrade za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor. Knjižne objave: Največji časopis na svetu (1993), Prostorček in Minutka (1997), Trampolin: roman.com (soavtor, 1999), Razblinjene dlani (2004), Velike oči male budilke (Aristej, 2004), Sence in sinkope, (2007), Nekdo iz smetnjaka (2008). Je tudi avtor songov na zgoščenki Razpljuskane šipe v izvedbi glasbene skupine Cantorana in uglasbitvi Vaska Atanasovskega. Piše tudi gledališke, radijske in lutkovne igre.</p>
<ol>
<li><strong>TRASH      CANDY                             Kamna      (Ivo Stropnik) 2.43</strong></li>
</ol>
<p>TRASH CANDY</p>
<p>Niso tipičen slovenski bend. Pravzaprav se sploh ne smatrajo za bend. So skupina dobrih prijateljev, ki igrajo glasbo že od časov, ko so kot zateženi pubertetniki skupaj skejtali, igrali v različnih bendih in počeli bedarije. Kar je štartalo kot stranski projekt prijateljev iz relativno poznanih slovenskih bendov, se razvija v nekaj večjega, nekaj drugačnega, predvsem pa v nekaj takega, česar se mnogi slovenski bendi izogibajo – biti komercialni, pa vendar ne pozabiti na svoje prave glasbene korenine. Projekt Rokerji pojejo pesnike jim je predstavljal izziv, predvsem zaradi teksta, saj so njihove pesmi drugače v angleščini. Sebe vidijo nekje med alternativnim rockom in pop-punkom. Trash Candy so: Tine Matjašič (bas), Jernej Metež (kitara), Martin Potočnik (kitara), Niko Rakušček (bobni) in Pija Tušek (vokal).</p>
<p>IVO STROPNIK</p>
<p>(1966)  je pesnik, mladinski pisatelj in urednik, član DSP in SC PEN. V zadnjih dveh desetletjih objavil petnajst knjig leposlovja, od tega deset pesniških zbirk za odrasle in pet knjižnih del za otroke. Piše tudi songe (Hipokrensko vino, 2005). Je vodja Ustanove Velenjska knjižna fundacija in Književne asociacije Velenika; ustanovitelj in glavni urednik mednarodne revije za poezijo Lirikon21; pobudnik in večletni organizator Herbersteinskega srečanja književnikov, mednarodne Pretnarjeve, Akademije Poetična Slovenija idr. uglednih književnih prireditev, združenih v Lirikonfest. Je tudi (so)avtor in (so)urednik več šaleških domoznanskih in literarnih zbornikov, monografij ter knjižnih izdaj pri založbi Pozoj in Velenjski knjižni fundaciji. Za svoje delo je leta 1990 prejel Napotnikovo priznanje in 1994 Trubarjevo listino.</p>
<ol>
<li><strong>LOW      VALUE                                   Posiljevalka      (Sebastijan Koren)<sup> </sup>4.26</strong></li>
</ol>
<p><strong> Oscilacije (Nino Flisar) 3.31</strong></p>
<p>LOW VALUE</p>
<p>Skupina je nastala leta 2000 v Mariboru. Igrajo progressive punk rock v stilu zasedb Pennywise, Strung out, Ten foot pole, Nofx ter mnogih drugih. Low Value je izdala prvenec The Language of Stolen Music (2005), ki je izšel tudi na Japonskem pri založbi Inya face. Na mnogih koncertih na domačih tleh in v tujini, ki so izoblikovali njihov edinstven stil, so se njihove poti srečale z bendi kot so: No Use for a Name, Far from Finished, Hladno pivo, Rentokill &#8230; 2009 so Low Value posneli svoj drugi album Recharge, na katerem je 10 novih skladb z ubijalskimi kitarami, norimi ritmi in spevnimi refreni.</p>
<p>Zasedba: Matej Kosmačin (vokal in bas), Jernej Bervar (kitara), Tomaž Medvar (bobni) in Jernej Metež – Pinky (kitara).</p>
<p>SEBASTIAN KOREN</p>
<p>je doslej objavljal v različnih literarnih revijah, s poezijo je sodeloval v zborniku Nova kolekcija 2009, leta 2008 pa ga je občinstvo na finalu tekmovanja za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem izbralo za viteza Pesniškega turnirja.</p>
<p>NINO FLISAR</p>
<p>(1975) je pesnik, prevajalec, publicist in urednik. Leta 1997 je zmagal na natečaju poezije in proze študentov Univerze v Mariboru. Od leta 2001 do leta 2006 je bil urednik na Študentski založbi Litera, pri njej je uredil 30 knjig. V letih 2001–2002 je bil urednik kulturnega magazina Asskalla. V letih 2005 do 2009 je bil član programskega odbora Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, leta 2009 pa programski koordinator. V letih od 2006 do 2008 je bil v strokovni komisiji za izbor najboljše pesmi na Pesniškem turnirju v Mariboru. Trenutno je urednik pri Založbi Pivec in založbi Subkulturni azil.</p>
<ol>
<li><strong>MIRAN      PERKO                              Dežela      brez javnih hiš (Toni Pivosrk) 2.43</strong></li>
</ol>
<p>MIRAN PERKO</p>
<p>Od leta 1993 aktivno deluje v rokenrolu,  je frontman in avtor večine pesmi skupin Delaware in Dr. Zero. V projektu Rokerji pojejo pesnike se prvič predstavlja kot kantavtor.</p>
<p>TONI PIVOSRK</p>
<p>je psevdonim,avtor besedila želi ostati anonimen.</p>
<ol>
<li><strong>MUŠKAT      HAMBURG                   Blues      zamaha<sup> </sup> (Tone Škrjanec)      3.20</strong></li>
</ol>
<p><strong> Tukaj si sam<sup> </sup>(Jan Šmarčan) 1.49</strong></p>
<p>MUŠKAT HAMBURG</p>
<p>Zgodovina štajerske punk rock&#8217;n'roll skupine<strong> </strong>Muškat Hamburg sega v leto 1996, prvi nastop beleži leta 1998 in nemudoma postane stalnica koncertnih odrov, saj kljub številnim menjavam zasedbe nikoli ni bilo prekinitev v njenem delovanju ali nastopanju. Zadnja in lahko bi rekli ključna sprememba zasedbe se zgodi leta 2003, ko se skupini priključita bobnar in kitarist zasedbe Opus Hey. Že prvi demo posnetki jih ponesejo na Klubski maraton Radia Študent, odmevno pa je tudi sodelovanje v projektih Rokerji pojejo pesnike in Pankrti 06. Leta 2007 končno sledi objava odlično sprejetega prvenca Uživaj pokončno. S številnimi nastopi se skupina uveljavi kot ena najaktivnejših koncertnih atrakcij na Slovenskem. Zasedba: Kuki Cold-eye (kitara), Otto Corporal Cutt-Butt (kitara), Bizga the Panzer (bobni), Sissy Pop(e) (basovska kitara) in Madamfucker (vokal).</p>
<p>TONE ŠKRJANEC</p>
<p>(1953), pesnik in prevajalec iz Ljubljane. Prevaja predvsem sodobno ameriško literaturo  (Paul Bowles, William S. Burroughs, Charles Bukowski; Gary Snyder,  Frank O&#8217;Hara). Aktiven v KUDu France Prešeren kot koordinator  programa ter organizator pesniških prireditev ter vodja ljubljanskega festivala poezije Trnovski terceti. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk: Blues zamaha  (Kud France Prešeren, 1997), Sonce na kolenu  (Drustvo Apokalipsa ,1999), Pagode na  veter (Drustvo Apokalipsa, 2001), Noži  (LUD Literatura, 2002), Baker (LUD Šerpa, 2004), Koža (LUD Literatura, 2006), Duh želve je majhen in zelo star  (KUD France Prešeren, 2009).</p>
<p>JAN ŠMARČAN</p>
<p>(1979) Revialne objave: SRP, Dialogi, Mentor, Album (BiH), Poetikon, Locutio. Internetni portal Pesem.si. Razni zborniki. Zmajeve solze (soavtorstvo, Separatio, 2004), Nova kolekcija (Subkulturni azil, 2009), Njej (Litera, 2007), Beseda v podobi (zbornik, UGM, 2000). Performance Horror night z Elvisom Berljakom. Samostojni in skupinski literarni nastopi po Sloveniji. Vodenje in organizacija literarnih večerov v Bukvarni Ciproš. Literarna delavnica z mag. Oskarjem Teršem.</p>
<ol>
<li><strong>STARLIGHT      EXPRESS               Potrpežljivost      (Ana Nimus)   3.00</strong></li>
</ol>
<p><strong> Nagon (Petra Kolmančič</strong>)   3.10</p>
<p>STARLIGHT EXPRESS</p>
<p>Skupina Starlight Express je nastala leta 2002 v Mariboru z namenom imeti se lepo in uživati ob glasbi ter razveseljevati ušesa glasbenih sladokuscev, kar ji je do leta 2006 celo kar dobro uspevalo. Skupina je s svojim obsežnim repertoarjem, ki je obsegal uspešnice velikanov glasbe od leta 1960 pa do danes, v zvrsteh, kot so blues, soul in rock and roll, uspela prepričati zvesto publiko. Poleg priredb, ki so jih igrali, je skupina posnela tudi nekaj avtorskih skladb, kot tudi dve, ki sta nastali v sodelovanju z Ano Nimus in Petro Kolmančič ter projektom Rokerji pojejo pesnike – to sta pesmi Nagon in Potrpežljivost. Po treh letih in pol so srečni, da so znova skupaj: Gregor Božič – bobni, Sarita Petrič – bas, Boštjan Jug – klaviature, Gal Miložič – saksofon, Nikola Stojanovič – kitara in Boštjan Velkavrh – vokal.</p>
<p>ANA NIMUS želi ostati anonimna.</p>
<p>PETRA KOLMANČIČ</p>
<p>1974, pesnica, urednica knjižne zbirka Frontier pri založbi Subkulturni azil Maribor, programska koordinatorica Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, urednica literarnega fanzina Sirota Jerica (1996-2002), programski vodja MKC Črke, selektorica literarnega dela projekta Rokerji pojejo pesnike. Zaposlena v Mladinskem kulturnem centru Maribor kot strokovna sodelavka. Knjižne izdaje: Luknja (1994), Šus v glavo (1996), Slina (1998), Fanzini – komunikacijski medij subkultur (2003), Uvod v poželenje (2004).</p>
<p>10.<strong>INVITE </strong><strong>Drevored sanj (Vesna Rečnik-Šiško)  3.00</strong></p>
<p>INVITE</p>
<p>Pesem, ton, melodija &#8230; jezik, ki ga govorimo pozna človek, odkar obstaja! Včasih nas skupina Invite nagovori z bluesom, jazzom, soulom &#8230;, drugič s težkim rockom ali metalskim popom, ampak vedno razumljivo. INVITE so predvsem ljudje, ki to, kar čutijo, dajemo v glasbo, ki jo izvajajo. Ne sledijo glasbenim trendom, ker so odraščali ob glasbi, ki je brezčasna. Igrajo in pojejo zato, ker hočejo in morajo. Njihove melodije so še neslišane, izvedba pa vsakič drugačna. Imajo bogate koncertne izkušnje.</p>
<p>VESNA REČNIK-ŠIŠKO</p>
<p>(1961) je zadolžena za odnose z javnostmi v ZD Maribor in je odgovorna urednica internega časopisa Naš dom zdravja. Pesmi je začela pisati v gimnaziji, objavljala je v Katedri, Dialogih, Samorastniški besedi in Locutio on-line. Imela je več samostojnih literarnih nastopov. Leta 1999 je izdala pesniško zbirko Ajna miru. Vesna igra tudi gonge na različnih dogodkih in prireditvah in raziskuje vpliv zvoka gongov na ljudi.</p>
<p>11.<strong>INTIMN FRIZURN                          Pasjeglavec (Dejan Koban) 2.36</strong></p>
<p>INTIMN FRIZURN</p>
<p>Skupina je od ustanovitve leta 2001 pa do danes preživela že marsikatero glasbeno in kadrovsko preobrazbo. Trenutno jedro sestavlja trio (boben, bas, kitara), ki se z gosti posveča snemanju drugega albuma. Prvi Kokos Kokos Presenta je izšel oktobra 2006 pri založbi Kokos Kokos.</p>
<p>DEJAN KOBAN</p>
<p>(1979), pesnik, performer in soustvarjalec serije pesniških večerov Mlade rime. Zaposlen je na RTV Slovenija kot montažer slike in zvoka. Pesmi piše od 16. leta. Po nekaj letih iskanja liričnega subjekta, je, razočaran nad splošno družbeno politično sliko vsega kar ga obdaja, pričel pisati družbeno nekorektno in politično kontaminirano poezijo, ki jo je izdal v knjigi z naslovom Metulji pod tlakom.</p>
<ol>
<li><strong>WE      CAN&#8217;T SLEEP AT NIGHT                Sprehajamo      vaše najljubše predsodke(Gregor Kosi) 2.45</strong></li>
</ol>
<p>WE CAN&#8217;T SLEEP AT NIGHT</p>
<p>Tričlanski kolektiv, formiran ne temelju hitrotempiranih bobnov, »ko slišiš jih, ne pozabiš jih« basovskih rifov in dezorientiranih kitar. Svojo zgodbo so začeli leta 2004 in bili od takrat neprestano aktivni na koncertnih odrih, prav tako pa tudi v studiu – izdali dva albuma in bili člani klubske karavane Radia Študent. V glasbeno polje vstopajo skozi smernice, ki so jih zastavile mnogotere post-punk zasedbe v 80-ih, pri tem pa jih ne skrbi, če zapadejo v pop patetiko, surfersko brezskrbnost ali pa v »razpadajoče do konca« pesmi, ki še najbolj spominjajo na zadnje ure novoletne zabave.</p>
<p>GREGOR KOSI</p>
<p>(1975) je pesnik od malega, kasneje pa so iz njega naredili še poeta. Vmes sta dve knjižici pri Subkulturnem azilu, nekaj let nalaganja pred mikrofonom Radia Marš, postavljanje na debatah o kulturni in mladinski politiki, nastopaštvo v bolj ali manj impro zasedbah, ki prečijo počela rocka, alternative, punka, elektronike in nadžanrskosti, zadnje čase (z)verzirano kriči z Nino Bulatovix in dobro zateži vsem, ki ga želijo poslušati, četudi le v obliki popoldanske kavice. Poezijo krtači v vsakem trenutku, najraje proti dlaki.</p>
<p><strong>RUKOLA                                              Orošeni      (Željko Perovič)<sup> </sup>3.30</strong></p>
<p>RUKOLA</p>
<p>Skupina Rukola je najzanimivejša pojava v zadnjih letih na rokovski sceni severovzhodne Slovenije. Eva, Katja, Lea in Mateja so štiri mlade vokalistke, ki jih spremlja izkušen trio v rock in punk maniri. Melodičnost Rukole presega meje underground ali punk scene in ima vse možnosti za poseg v širši glasbeni prostor. Skupina Rukola ima že tudi mednarodne izkušnje, saj je odigrala krajšo turnejo po Nemčiji. Prav te dni izide prva plošča skupine, ki so jo delovno poimenovali Sami hiti.</p>
<p>ŽELJKO PEROVIĆ</p>
<p>(1961, Visoko, Bosna in Hercegovina) je izdal dve zbirki pesmi v slovenščini (Podarjeni glasovi, 1997; Kapljevina, 2001) in eno v hrvaščini (Utiha, 2002); ukvarja se tudi s prevajanjem proze in poezije. Je večkratni finalist Pesniškega turnirja v Mariboru. Prevode in poezijo objavlja v revijah: Dialogi, Mentor, Primorska srečanja, Poetikon, Lirikon, Vpogled, Mladika, Hotenja, Paralele, Rast, Odsevanja, Quorum (Zagreb), Album (Sarajevo), Slobodna reč (Beograd), Republika Poezija (Sarajevo), v spletnih revijah Locutio online in Balkanski književni glasnik. Dela in živi v Mariboru.</p>
<p>14. <strong>TAVŽNTROŽA                                          Pasjeglavec (Dejan Koban) 2.32</strong></p>
<p>TAVŽNTROŽA</p>
<p>Tavžntrožo sestavljajo Andrej Barbič (kitara in vokal), Štefan Grmek (bobni) in Janez Žura (bas). Bobnar in basist sta že prej uspešno sodelovala v projektih Braneta Koncilje Poljska strašila in crust zasedbi Corcoras, kitarist pa je vlogo frontmena pilil v topliškem hardrock bendu Podžlejbn. Zasedba je nastala decembra 2004 v stari Lekarni sredi Dolenjskih Toplic. Tavžntroža je obredla večino klubov v Sloveniji in nekaj v Franciji, uspešno pa je prestala tudi maraton Radia Študent. Brezkompromisni stampedo prvinskega, umazanega rock&#8217;n'rolla Tavžntrože je pekoč zvarek nabrušene kitare in hripavega glasu, gromkega basa in strelnih bobnov. Tematika njihovih besedil komično niha med krvavo romantiko in nezadovoljstvom z družbeno ureditvijo in neučinkovitostjo. Skupina je v samozaložbi posnela zgoščenko z naslovom SAZAS FUCK OFF, ki bi morala tičati na polici vsakega pravega ljubitelja rokenrola.</p>
<p>DEJAN KOBAN</p>
<p>(1979), pesnik, performer in soustvarjalec serije pesniških večerov Mlade rime. Zaposlen je na RTV Slovenija kot montažer slike in zvoka. Pesmi piše od 16. leta. Po nekaj letih iskanja liričnega subjekta, je, razočaran nad splošno družbeno politično sliko vsega kar ga obdaja, pričel pisati družbeno nekorektno in politično kontaminirano poezijo, ki jo je izdal v knjigi z naslovom Metulji pod tlakom.</p>
<ol>
<li><strong>KO      PIJE                                           In      sem šel (Bojan Tomažič)</strong></li>
</ol>
<p><strong> Kdo nori (Petra Kolmančič)</strong></p>
<p align="center"><strong> </strong></p>
<p>Skupina »KO PIJE« deluje od leta 2000 in ima v povprečju 20 nastopov letno, kar jim je ravno prav, da se ne naveličajo eden drugega. Skupino sestavlja pet članov, 2 kitarista, bobar, basist ter saksofonist. KO PJE igrajo lastne priredbe znanih rock&amp;roll komadov, nekaj pa je tudi avtorskih skladb. Zase trdijo, da so amaterji in to hočejo tudi ostati, saj igrajo le zato, da izgubijo višek energije in iz ljubezni do rock&#8217;n'rolla. Pri projektu Rokerji pojejo pesnik je skupina sodelovala že leta 2001.</p>
<p>BOJAN TOMAŽIČ</p>
<p>Bojan Tomažič je avtor knjig Mobiliziranci, Konjska zarota in Vonj ljubezni (Ona reče, on reče) . Mobiliziranci so pričevanja slovenskih mobilizirancev v nemško vojsko,  Konjska zarota  je zbirka kratkih zgodb o dojemanju življenja in smrti iz ruralnega okolja,  Vonj ljubezni pa  je roman  o  iščočih ljudeh v iščočem mestu.</p>
<p>Tomažič je pisec besedil, ki so tudi zgodbe, za skupine Butli, CZD (Center za dehumanizacijo) in Rukola. Verze je prispeval tudi za skupino Masaker. Kvinton igra njegovo pesem Dekle z leseno nogo,  za skupino Živi zid je napisal besedilo Živi zid. Za projekt  Rokerji pojejo pesmi  je napisal pesem Beti, ki jo je uglasbila Ksenija Jus, besedilo In sem šel igrajo in pojejo Kopije.</p>
<p>PETRA KOLMANČIČ</p>
<p>1974, pesnica, urednica knjižne zbirka Frontier pri založbi Subkulturni azil Maribor, programska koordinatorica Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, urednica literarnega fanzina Sirota Jerica (1996-2002), programski vodja MKC Črke, selektorica literarnega dela projekta Rokerji pojejo pesnike. Zaposlena v Mladinskem kulturnem centru Maribor kot strokovna sodelavka. Knjižne izdaje: Luknja (1994), Šus v glavo (1996), Slina (1998), Fanzini – komunikacijski medij subkultur (2003), Uvod v poželenje (2004).</p>
<ol>
<li><strong>BLUTWURST                                                 Oda zahoda (Marko Samec) 3.11</strong></li>
</ol>
<p>BLUTWURST</p>
<p>Blutwurst je od leta 1998 zvezda stalnica mariborskega rock undergrounda. Trio v odlični rock maniri izvaja avtorske pesmi in je obredel vse domače pomembnejše rock odre. Je reden gost MKC Underground festivala v Mariboru, Festivala na meji na Tratah, tudi No Border Jam festivala; sodelovali so tudi na Garage Explosion, Pri&#8217;i pa vi&#8217;i, Šugarhill, HC Paradiš in Maribor punk rock koridor. Pri projektu Rokerji pojejo pesnike sodelujejo drugič. Niso še izdali uradne plošče, studio pa si najraje improvizirajo sami v prostoru za vaje v mariborski Pekarni. Zasedba: Šečer, Bejbifejs in Ostali.</p>
<p>MARKO SAMEC</p>
<p>(1980) je Mariborčan, ki je doslej objavil dve knjigi, Filistejec (MLD, 2001) in Pljusk (Litera, 2003). Piše od sedemnajstega leta, intenzivno in z mnogimi večmesečnimi odmori. Sodeloval je na številnih literarnih večerih, festivalih in srečanjih (Medana 2004, Dnevi knjige). Piše tudi knjižne recenzije in vodi literarne večere v okviru MKC Črke. Objavlja v Asskalli, Apokalipsi in Mentorju.</p>
<p>17.<strong>ULTRA                                       Peneči obrazi (Vesna Spreitzer) 4.41</strong></p>
<p>ULTRA</p>
<p>Zgodba skupine Ultra se začne konec leta 2001 s prvim vidnejšim singlom Prebudi se in videospotom zanj, ki je bil dva meseca na prvih treh mestih na takratnih Videospotnicah. Po kadrovski krizi, ki je trajala kar nekaj časa, je ustanovnemu članu Tomažu Slapšaku uspelo v letu 2005 zbrati novo ekipo. Pomembnejši nastopi: Cankarjev dom na Hit festivalu, zmaga na Koprskem FENS festivalu, Ljubljanska Škisova tržnica, Mariborski LENT, Ljubljanska Cvetličarna – Media Park &#8230; Singli Dan za dva in Višje sta bili popevki tedna na VAL-u 202. Trenutno skupina promovira singel Sam(a) s prihajajočega albuma Fuzija. Bend sestavljajo Marjeta Hvala, Tomaž Slapšak, Jernej Janežič, Maurizio Labinaz in Nastja Vovk.</p>
<p>VESNA SPREITZER</p>
<p>(1975) je pesnica in kulturna novinarka Radia Maribor, piše tudi pesmi in kratke zgodbe za otroke. Svojo poezijo je prvič predstavila v obliki radijskega literarnega recitala Prebujanja, ki sta mu kmalu sledila še recital Iz ogledala grem in avtorski zvočni <a href="http://www.slopr.com/tag/video/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with video">video</a> projekt Bijem. Leta 2005  je bila med finalisti Pesniškega turnirja v Mariboru. Njene pesmi so objavljene v zborniku mlade mariborske poezije Nova kolekcija 2009.</p>
<ol>
<li><strong>TADEJ      VESENJAK                      Na      praznih parkiriščih (Jan Šmarčan)</strong><strong> 4.00</strong></li>
</ol>
<p>TADEJ VESENJAK</p>
<p>Rojen je bil 27. januarja 1978, je kantavtor ki »f prleščini misli, guči in poje«. Petkratni nagrajenec kantavtorskega festivala, KantFEST v Rušah, udeleženec festivalov LENT 2007, 2008, 2009, nastopil je na festivalu šansona »La vie en rose«, gost Jureta Longyke v oddaji Izštekani. Besedila, ki jih poje v prleškem narečju so izpovedna, življenjska, družbenokritična in humorna. Njegova <a href="http://www.slopr.com/tag/glasba/" class="st_tag internal_tag" rel="tag" title="Posts tagged with Glasba">glasba</a> je mešanica folka in bluesa z močnim rokovskim pridihom. Nastopa tudi v zasedbah »PRLEKSTANSKI FOLKROKBLUZ«  in GIFTNA KRF – prleški rock&amp;bluestrip.</p>
<p>JAN ŠMARČAN</p>
<p>(1979) Revialne objave: SRP, Dialogi, Mentor, Album (BiH), Poetikon, Locutio. Internetni portal Pesem.si. Razni zborniki. Zmajeve solze (soavtorstvo, Separatio, 2004), Nova kolekcija (Subkulturni azil, 2009), Njej (Litera, 2007), Beseda v podobi (zbornik, UGM, 2000). Performance Horror night z Elvisom Berljakom. Samostojni in skupinski literarni nastopi po Sloveniji. Vodenje in organizacija literarnih večerov v Bukvarni Ciproš. Literarna delavnica z mag. Oskarjem Teršem.</p>
<ol>
<li><strong>STRANCI                                             Triglav      v negativu (Nino Flisar) 2.29</strong></li>
</ol>
<p>STRANCI</p>
<p>so celjski kvartet, ki deluje od leta 2002. Po prihodu basista Jerneja v letu 2007 pa so začeli z intenzivnim glasbenim pohodom. Svoj glasbeni izraz so poimenovali ljuta rokčina, povzema pa energijo, neposrednost, trdnost in papricirano zvočnost. Z razbijajočim zvokom razbijajo ustaljene vzorce. Z neposrednimi teksti direktno nagovarjajo. Za neprepričane pa na odru udarno prevetrijo okolico! Kot zanimivost omenimo njihove tekste, ki so pisani v slovenskem, srbo-hrvaškem, nemškem, ruskem in angleškem jeziku. Multilingualnost jim je blizu kot Strancem (tujcem), ki plavajo v vsakem zvočnem okolju. Marginalnost jim je v glasbi normalna. Normalnost kot pojav pa se jim zdi vse bolj marginalen. Zasedba: Peter Schmidt (vokal), Matjaž Naglič (kitara), Jernej Vidmar (bas) in Dare Gozdnikar (bobni).</p>
<p>NINO FLISAR</p>
<p>(1975) je pesnik, prevajalec, publicist in urednik. Leta 1997 je zmagal na natečaju poezije in proze študentov Univerze v Mariboru. Od leta 2001 do leta 2006 je bil urednik na Študentski založbi Litera, pri njej je uredil 30 knjig. V letih 2001–2002 je bil urednik kulturnega magazina Asskalla. V letih 2005 do 2009 je bil član programskega odbora Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, leta 2009 pa programski koordinator. V letih od 2006 do 2008 je bil v strokovni komisiji za izbor najboljše pesmi na Pesniškem turnirju v Mariboru. Trenutno je urednik pri Založbi Pivec in založbi Subkulturni azil.</p>
<ol>
<li><strong>CHAKRA                             Grabi      te razsuta bližina  (Simona      Kopinšek) </strong><strong> </strong></li>
</ol>
<p>CHAKRA</p>
<p>Skupina je nastala leta 2001 v Slovenskih Konjicah in šteje 5 članov: Katarina, Cveto, Klemen, Mitja in Sebastijan. Glasba Chakre je nekakšna mešana zvrst new age rocka z rahlim dotikom metala. V skupini so vsi člani samouki, igrajo iz ljubezni do glasbe in tako preko udarnih kitar, močnega vokala in težkih bobnov kažejo njihov pogled na svet. Glasba v Chakri ne temelji na posamezniku, vendar jim daje povezanost, da so skupaj eno.</p>
<p>SIMONA KOPINŠEK</p>
<p>Kot avtorica se je predstavila s kar nekaj samostojnimi literarnimi večeri in številnimi skupinskimi nastopi. Je pobudnica in soavtorica intermedijskega projekta Mesto šepeta, nastalega kot sočasno združevanje besede, zvoka in slike. Poezijo objavlja v slovenskih revijah Dialogi, Lirikon, Nova revija, njene pesmi pa so v prevodu Željka Perovića izšle v  sarajevski reviji Album in v zbirki Drugih sarajevskih knjižnih srečanj Gravitacija besed (Gravitacija riječi). Uvrščena je bila v zbornik Nova kolekcija. Bila je zmagovalka mariborskega Pesniškega vrtiljaka. V mariborskem prostoru je prisotna kot novinarka kulturne redakcije RTV Slovenija- televizije Maribor, soorganizatorka in moderatorka odmevnih literarnih večerov.</p>
<p><strong> 21. ESTROGEN                                        Blizu, z mano (Jože Kos Sine)    4.00 </strong><strong> </strong></p>
<p>ESTROGEN</p>
<p>Eden najmočnejših simbolov ženske &#8211; hormon estrogen, ki stoji ob boku moškemu testosteronu. A obenem je to tudi ime še sveže rock skupine iz Maribora, kjer estrogena nikakor ne primanjkuje, saj jo sestavljajo sama dekleta! Monika, Nataša (obe vokal), Nives (kitara), Teja (kitara), Maja (bobni) in Lea (bas kitara) črpajo svoj repertoar iz večnega rocka osemdesetih in devetdesetih in v glasbeno ustvarjanje mladih vračajo melodičnost in pozitivno energijo. Projekt Rokerji pojejo pesnike je za njih prav poseben izziv, saj jim je prinesel priložnost, da ustvarijo svojo prvo avtorsko skladbo.</p>
<p>JOŽE KOS SINE</p>
<p>Rojen je bil leta 1959. Z literaturo se ukvarja od svojih srednješolskih let, povečini z razumno mero intenzivnosti. Jože Kos Sine je njegovo literarno ime, za neliterarne javnosti je Jože Kos Grabar. Deluje na področju kulture in umetnosti ter civilne družbe, z družboslovnim premišljevanjem in s pisanjem člankov ter esejev na raznolike teme. Bil je član ustanovne ekipe Mariborskega radia Študent in eden od dveh prvih glasbenih urednikov tega radia (1984 – 1991), nadalje predsednik Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC) in osrednji ustanovitelj ter prvi vodja njegove literarne sekcije MKC Črka (1989 – 1994). Knjižne objave: Zgodbe 1990 (soavtor), Urejanj/e sveta (1997), Trampolin / roman.com (soavtor).</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.slopr.com/rokerji-pojejo-pesnike-dan-potem-cd-rokerji-pojejo-pesnike-5/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

