Kino Šiška – Rambo Amadeus – 17. december
Kino Šiška – Rambo Amadeus – 17. december – Po desetih mesecih se v Ljubljano, v Kino Šiška, v četrtek, 17. decembra, vrača kralj glasbene ekstravagance, samooklicani Svetovni Mega Car, krstitelj turbo-folka, združitelj jazza, funka, rocka in stand-up komedije Rambo Amadeus. V Kinu Šiška nam ne obljublja samo koncerta, ampak tudi predavanje ob izidu nove gripe in deljenje nasvetov, kako zmanjšati rizik okužbe z novo gripo. Rambo svetuje, da s seboj prinesete potrjene zdravstvene kartice in ene rezervne čiste gate.
Rambo Amadeus je ena od najbolj eminentnih, že kultnih ikon na glasbeni sceni nekdanje Jugoslavije. Je resnični glasbeni poznavalec in ustvarjalec, ki je ohranil distanco do radijsko prijazne glasbe. Osebno oklicani Svetovni Mega Car je znan po svoji fuziji jazza, funka in rocka ter domiselni in lucidni poetiki, po drugi strani pa po svojih nepredvidljivih nastopih, prežetih z neposredno satiro, ki pogosto meji že na stand up komedijo. Rambo je tudi tisti, ki je izumil termin turbo folk. Antonije Pušić (njegovo pravo ime) zdaj živi in dela v Beogradu v Srbiji in rojstni Črni Gori.
Rambo Amadeus pravi: “V času, ko so Bijelo dugme naredili veliko kariero, ko je imel Goran Bregović belo Stratocaster kitaro … in ko sta on in Bebek nosila ozke hlače na zvonec z jajci na prečko, sem si tudi jaz želel imeti belega Stratocasterja in da bi bil rock zvezda. Naslednje leto sem pral eno od plaž v Herceg-Novem, da bi zaslužil za kitaro, na koncu pa mi jo je kupila teta iz Vrnjačke Banje. In potem smo leta 1979 v gimnaziji naredili jazz-punk skupino, ki se je imenovala Radioaktivni otpad …”
Dve leti kasneje je osnoval skupino Tri Brus Lija, v Beogradu, kjer je študiral, kasneje pa je osmislil performans Uspavanka za revoluciju, pasija po dvadeset osam usisivača, nato pa še alter rock zasedbo Otov Protokol.
V rock svetu se je pojavil leta 1988 s prvim albumom “O tugo jesenja”, s katerim je napovedal svoj nadaljnji zvok – šlo je za kombinacijo narodnjaškega zavijanja, rapa, klasike in funka z izjemno duhovitimi teksti. Svojo glasbo je takrat poimenoval turbo folk in se v javnosti predstavljal kot rudar Nagib Fazlić Nagon. S ploščo Hočemo gusle (1989) se je začel tematsko ukvarjati z aktualno politično problematiko. Farsični pristop h glasbi je poglobil v pesmih Balkan boj, Glupi hit, Samit u burekdžinici Laibach, Čovek sam, ženo. Na plošči je gostovala poleg Bore Ðorđevića in Dina Dvornika tudi slovita Mica Trofrtaljka. Konec leta 1991 je izdal ploščo M-91, ki je bila dizajnirana primerno vojni situaciji, ki je zavladala nekdanji skupni razpadajoči državi. V začetku 1995. leta je izdal kompilacijsko zgoščenko Izabrana dela, na kateri je bilo 15 skladb z minulih plošč. Še isto leto je izdal tudi ploščo Mikroorganizmi, ki je povsem drugačna od dotedanjih – recimo temu, da je bila bolj nekomunikativna.
K staremu zvoku se je vrnil spet s ploščo Titanik (1996) s pesmimi, kot so Šakom u glavu, Sado-mazo (idemo dalje), Zreo za penziju, Otiš‘o je svak ko valja … V Sloveniji je leta 1997 nastala plošča Koncert v KUD France Prešeren, na kateri so posnetki z omenjenega prizorišča; v zelo doživetem slogu pa lahko na njej slišimo pesmi Žganje rave, Po šumama (of the rising sun), f.a.p. mašina in Pomladana voda (improvizovani haiku v slovenščini). Plošča Don’t Happy, Be Worry iz leta 2000 je izšla tudi v Sloveniji in na Hrvaškem pod imenom Čobane, vrati se.
Sicer ima Rambo za sabo številna sodelovanja v okviru ustvarjanja filmske glasbe in glasbe za gledališče, gostovanj in drugega, je tudi dobitnik številnih nagrad. Tako je na primer leta 1994 posnel glasbo za nemi film Fritza Langa Metropolis, ki jo je izdal na albumu Metropolis B Tour de Force. Leta 2005 je izdal svoj že deveti studijski album Oprem dobro, na katerega smo čakali kar 5 let in je plod njegovega vztrajnega dela. Besedila so spet prepoznavna, zvočno pa predstavlja zopet zlitje predvsem jazza in funka.
Zadnja plošča. ki jo je izdal lani, z naslovom Hipišizik metafizik, predstavlja Amadeusovo skovanko za malega človeka, ki se vse težje znajde v postindustrijskem tehnološkem 21. stoletju. Ves čas snemanja je na svoji spletni strani obveščal o razvoju snemanja, ploščo pa je posnel s številnimi gostujočimi glasbeniki. Na albumu se mdr. nahajajo skladbe Biologija, neurofiziologija, Budala, Operater, Urbano, samo urbano in Fela kuti, druže stari.
Kakšna bo cena karte?