Na Koroškem nova sončna elektrarna – Skupina BISOL Group je danes pripravila otvoritev sončne elektrarne v Muti. Na tamkajšnji osnovni šoli je pričela delovati 232 kilovatov velika elektrarna, ki bo samo v prvem letu svojega delovanje prihranila 151 ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.

BISOL Group, vodilni slovenski izvajalec sončnih elektrarn na ključ in edini domači proizvajalec fotonapetostnih modulov s svojimi investicijami v sončne elektrarne postaja vse bolj pomemben akter v Sloveniji na področju proizvodnje zelene energije. V četrtek, 15. decembra 2011, je bila v Muti slovesna otvoritev sončne elektrarne na tamkajšnji osnovni šoli. Na otvoritvi je župan Boris Kralj povedal: »Z današnjo otvoritvijo sončne elektrarne na strehah osnovne šole, vrtca in telovadnice občina Muta dokazuje, da se je aktivno vključila v boj proti podnebnim spremembam. Skupini BISOL Group se zahvaljujemo, da je našo občino uvrstila med tiste občine, ki dajejo velik pomen ohranjanju okolja in energetski učinkovitosti.«

Mučani so BISOL-u podelili služnostno pravico za obdobje 30 let, ta pa je na strehah osnovne šole, vrtca in  športne dvorane postavil sončno elektrarno velikosti 232 kilovatov, ki jo sestavlja 946 fotonapetostnih modulov domače blagovne znamke. Elektrarna bo vsako leto proizvedla toliko električne energije, da bo zadostovalo porabi 65 okoliških gospodinjstev. V tridesetih letih pa bo ta sončna elektrarna prihranila kar 4530 ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.

Po otvoritvi je sledilo strokovno predavanje z naslovom »Sončna elektrarna je okolju prijazna in finančno zanimiva naložba«, na katerem je predstavnica skupine BISOL Group obiskovalcem predstavila vse najpomembnejše vidike postavitve sončnih elektrarn.

Značke

Si.mobil je uspešno zaključil najobsežnejšo nadgradnjo in prenovo svojega omrežja v letu 2011. Si.mobilovo omrežje s širokopasovnim mobilnim internetom sedaj pokriva že 88,3 odstotke slovenskega prebivalstva. Od julija letos je Si.mobil s tehnologijo UMTS 900 pokril območje Gorenjske, Koroške, Dolenjske, Kočevske in Savinjske regije ter Zasavja, Štajerske in Pomurja. V prihodnjem letu se bo prenova nadaljevala v preostalih regijah po Sloveniji.

Si.mobilova nadgradnja prinaša pomembno prednost za uporabnike, saj je odslej širokopasovni mobilni internet na voljo tudi na podeželju, ne le v večjih mestih in turističnih središčih. Posodobljeno omrežje na tehnologijo UMTS 900 omogoča visoke hitrosti prenosa podatkov do 21 Mbit/s in še boljšo uporabniško izkušnjo.

Neoviran dostop in vse prednosti, ki jih nudi širokopasovni mobilni internet, so sedaj na voljo že 88,3 odstotkom slovenskega prebivalstva, s čimer je Si.mobilovo omrežje postalo največje 3G omrežje v Sloveniji.

Omrežje Si.mobila odslej ni le zmogljivejše, ampak tudi okolju bolj prijazno, saj je nova oprema za 30 odstotkov bolj energetsko učinkovita od predhodne. Ker ima signal UMTS na frekvenci 900 MHz širši domet od signala UMTS na frekvenci 2.100 MHz, je za ustrezno pokritost ozemlja potrebno manj oddajnikov, omogoča pa tudi uporabo obstoječih lokacij baznih postaj. Zato je uvedba UMTS 900 na podeželju racionalnejša tudi v ekonomskem smislu.

Kot je ob tem poudaril Ulrich Rokita, član uprave za tehniko v Si.mobilu, »je bila nadgradnja Si.mobilovega omrežja ena večjih investicij v mobilno omrežje. Vrednost investicije je tako za več kot dvakrat presegala povprečna vlaganja iz preteklih let.« Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobila je ob tem izrazil zadovoljstvo, da »Si.mobil svojim sedanjim in bodočim uporabnikom ponuja največje in najnaprednejše 3G mobilno omrežje in s tem še boljšo uporabniško izkušnjo«.

V štirih mesecih trajanja prenove so Si.mobilovi tehnični strokovnjaki:
-       zamenjali 281 2G baznih postaj na podeželju in 48 obstoječih 3G baznih postaj v mestih z najsodobnejšimi, varčnejšimi in bolj učinkovitimi baznimi postajami. Prav tako pa so integrirali v omrežje še 181 zamenjanih UMTS 900 baznih postaj.
-       Bistveno povečali zmogljivosti radijskega omrežja z nadgradnjo povezav med bazno postajo in centralo.
-       Nadgradili 3G omrežje v določenih predelih Ljubljane, Celja in Velenja s tehnologijo Dual Carrier HSPA+, ki omogoča prenos podatkov do 42 Mbit/s.
-       Nadgradili določene predele omrežja s tehnologijo, ki omogoča HD kakovost glasovnih storitev. Uporabniki lahko preizkusijo odlično izkušnjo nove tehnologije s klicem med naslednjimi pametnimi telefoni v Si.mobilovi ponudbi: Nokia N8, Nokia C7, Nokia C6-01, Nokia E7, Nokia E6, Nokia 700, Sony Ericsson Xperia Arc S, Sony Ericsson Xperia Ray, HTC Sensation XL, HTC Rhyme in Samsung Galaxy SII.

Si.mobil uporabnikom omogoča brezplačni tridnevni preizkus delovanja najsodobnejšega omrežja 3G z enim od USB modemov v ponudbi. Vse prednosti 3G omrežja pa lahko preizkusijo tudi s telefonom; večina pametnih telefonov v Si.mobilovi ponudbi podpira tehnologijo UMTS tako na frekvencah 2100 Mhz kot tudi na 900 Mhz.

Si.mobil bo tudi v prihodnjem letu nadaljeval  s širitvijo 3G omrežja v ostalih regijah. Podrobnejše načrte nadaljnjih posodobitev bo družba predstavila v začetku leta.

Pokritost prebivalstva v Sloveniji s Si.mobilovim omrežjem:
·         Pogovorne storitve: 99,6 %
·         Mobilni internet do 236 kbit/s: 99,6 %
·         Širokopasovni mobilni internet do 42 Mbit/s: 88,3

V nakupovalnem središču Citypark se je praznično veselje pričelo s prihodom Miklavža, ki je v spremstvu angelov in parkljev obdaroval najmlajše. Takšno razpoloženje bo trajalo vse do konca meseca, saj se odvija še vrsta aktivnosti, ki so namenjene predvsem razigranim in ustvarjalnim. V pričakovanju prihoda Božička se je odprla Božičkova pošta, kamor lahko otroci oddajajo pisma s svojimi željami. Do 18. decembra so v tradicionalnem Prazničnem mestu otrok v prvem nadstropju Cityparka organizirane še številne igralnice, vse do novega leta pa bo postavljena maketa igralnega vlaka Praznični ekspres.

Praznični december v Cityparku se je pričel z že tradicionalnim Miklavževanjem, ki se je odvijalo v ponedeljek, 5. decembra. Na obisk je prišel prvi izmed treh dobrih mož, ki zadnji mesec v letu z darili razveseljuje otroke. Miklavž je skupaj z angeli in parklji ob svojem prihodu najmlajše ter njihove starše navdušil z angelsko-peklensko plesno predstavo, po tej pa razdelil še težko pričakovana Miklavževa darila.

Ker se bliža čas, ko bo obdaroval tudi drugi dobri mož – Božiček, so v Cityparku med 6. in 23. decembrom, v 1. nadstropju odprli podružnico Božičkove pošte. V Božičkov nabiralnik lahko mali obiskovalci oddajo pisma s svojimi željami in posebne letake, s katerimi sodelujejo v nagradni igri. Božiček je v svojem poštnem uradu pripravil še ure presenečenja oz. božični srečelov in vsak dan ob določenih urah izžreba pet darilc.

Da bodo zadnji dnevi v letu še bolj razigrani, so v prvem nadstropju Cityparka, pred trgovino K&Ö, med 3. in 18. decembrom  pripravili Tradicionalno praznično mesto otrok s številnimi igralnicami. Najmlajši se lahko v Barbie pravljičnem klubu igrajo z najnovejšimi Barbie igračami, se preizkusijo v adrenalinski vožnji z novimi modeli avtomobilov v igralnem kotičku Hotwheels in sestavljajo različne Lego figure v Lego mestu. Za mlade strojevodje so postavili tudi veliko maketo lokomotivčka Tomažka, ki vabi na veselo potepanje. V Cityparku pa lahko otroci vstopijo še v vlak Praznični ekspres in se  vse do 31. decembra v njem igrajo z različnimi igračami. Vagoni vlaka so namreč spremenjeni v igralna polja, ki obljubljajo zabavo za različne starosti.

V nakupovalnem središču niso pozabili niti na ustvarjalne, zanje so organizirali likovno delavnico Božična Manufaktura, ki bo potekala do 18. decembra, vendar se bo vsak dan navezovala na drugačno tematiko.. V njej bodo obiskovalci izdelovali unikatna drobna darila, novoletne voščilnice in okraske za novoletno drevesce ter si s tem popestrili svoj dom ali razveselili svoje bližnje.

Firefox utrdil svoj vodilni položaj, priljubljenost spletnega brskalnika Google Chrome še naprej raste – iPROM-ova novembrska analiza spletnih uporabniških navad kaže, da slovenski uporabniki interneta za brskanje po spletu še vedno najpogosteje uporabljajo brskalnik Firefox. Ta je z 41,2 odstotka tržnega deleža trdno zasidran na prvem mestu. Ugotovitve tokratne analize kažejo tudi, da priljubljenost Googlovega brskalnika Chrome med slovenskimi uporabniki interneta še naprej strmo raste – glede na marčevsko analizo je namreč pridobil še dodatnih 6 odstotnih točk in z 20,1 odstotka zaseda tretje mesto. Na drugem mestu je Internet Explorer, ki ga za brskanje po spletu uporablja 34,9 odstotka uporabnikov spletnih medijev. Analiza je bila izvedena z rešitvijo iPROM AD Server, namenjeno distribuciji, ciljanju in sledenju oglasnega gradiva na spletu.

Firefox je glede na prejšnjo analizo, izvedeno marca 2011, pridobil 0,7 odstotne točke in je tako z 41,2 odstotka v deležu uporabnikov še utrdil svoj vodilni položaj. Internet Explorer je v enakem obdobju izgubil 4,8 odstotne točke, a ostaja na drugem mestu, Google Chrome pa je pridobil 5,8 odstotne točke in je na tretjem mestu. S skupno manj kot 4 odstotki sledita brskalnika Safari (1,9 odstotka) in Opera (1,5 odstotka).

Večina uporabnikov Firefoxa in Chroma prisega na novejše generacije brskalnika. Večina uporabnikov Internet Explorerja (58,19 odstotka) uporablja različico 8, različico 9 pa četrtina uporabnikov. Različico 6 uporablja le še dobrih 5 odstotkov uporabnikov Internet Explorerja.

Analiza operacijskih sistemov je pokazala, da večina uporabnikov prisega na operacijske sisteme Microsoft Windows. S 46,4 odstotka sicer še vedno prednjači sistem Windows XP, a mu priljubljenost na račun sistema Windows 7 pada. Slednji je od marčevske raziskave pridobil 13 odstotnih točk in ga sedaj uporablja 41 odstotkov slovenskih uporabnikov spletnih medijev. Sledi Windows Vista, katere priljubljenost je z 9,5 odstotka padla na 6,7 odstotka. Operacijska sistema Mac OS in Linux pa imata skupaj dobrih 5 odstotkov uporabnikov.

Najpogosteje zabeleženi ločljivosti sta pri uporabnikih 1024×768 točk (18 odstotkov) in 1280×1024 točk (17 odstotkov), ki je značilna za 17- in 19-palčne zaslone. S po 10 odstotki sledita ločljivosti 1280×800 točk in 1366×768 točk, značilni za prenosne računalnike, ter ločljivost 1680×1050 točk (9 odstotkov), značilna za 20- in večpalčne zaslone. Sledijo zasloni z ločljivostjo 1440×900 točk (6 odstotkov), ki so značilni za novejše prenosnike, 6 odstotkov pa so dosegli tudi zasloni z ločljivostjo FULL HD (1920×1080 točk).

Ocenjen profil povprečnega obiskovalca slovenskih spletnih medijev je po podatkih analize podjetja iPROM enak kot pri zadnji analizi. Povprečni uporabnik uporablja operacijski sistem Windows XP z ločljivostjo zaslona 1024×768 točk in brskalnik Mozilla Firefox 8 ali Internet Explorer 8.

• Microsoft predstavil nova vlaganja v zasebnost in varnost osebnih podatkov uporabnikov zbirke Office 365
• Izpolnjene zahteve ameriške zakonodaje HIPPA in evropskih vzorčnih določil (Model Clauses)
• Na voljo dogovori o obdelavi podatkov, ki upoštevajo morebitne dodatne zahteve v posameznih članicah EU

Microsoft je objavil, da je zbirka Office 365 kot prva in edina platforma, temelječa na oblaku, skladna z najpomembnejšimi standardi za zasebnost in varnost informacij, ki veljajo za uporabnike iz Združenih držav Amerike in Evropske unije. Microsoft bo odslej v okviru svojih pogodb o storitvah strankam zagotovil izpolnjevanje ameriške zakonodaje Health Insurance Portability and Accountability Act (HIPAA) in vzorčnih določil EU (t. i. Model Clauses), ki certificirajo skladnost z zahtevno evropsko direktivo o zaščiti podatkov (Data Protection Directive).

Jean-Philippe Courtois, predsednik Microsoft International:
»Razvoj orodij za storilnost v oblaku, ki izpolnjujejo potrebe evropskih podjetjih, je več kot le preprosta postavitev aplikacij v brskalnik. Microsoft ima bolj celovit pristop k evropski zakonodaji za zaščito in varnost podatkov kot vsa druga podjetja. Ponosni smo na delo, ki smo ga opravili, da bi kar najširšemu krogu organizacij omogočili prehod v oblak z zaupanjem – ali pa izbiro enako funkcionalne rešitve na lastni lokaciji.«

Vzorčna določila EU
Evropska unija je februarja 2010 objavila standardna pogodbena določila (t. i. vzorčna določila ali Model Clauses), da bi omogočila prenos osebnih podatkov prek mednarodnih omrežij na lokacije izven Evropskega gospodarskega področja (EEA). Ob vključitvi v pogodbe o storitvah ta določila stranki zagotavljajo, da za varovanje osebnih podatkov niso potrebni njeni dodatni ukrepi, četudi se ti hranijo v središčih za računalništvo v oblaku zunaj območja EEA. Evropski regulatorji imajo možnost, da od strank zahtevajo zaustavitev uporabe storitve, ki ne vključuje določil Model Clauses, vse dokler ne opravijo pregleda ter ugotovijo skladnost s standardi o zaščiti in varnosti podatkov EU.

Microsoft je ob zagotovitvi določil Model Clauses šel še korak dlje od drugih ponudnikov v oblaku, saj bo vsem strankam iz Evropske unije nudil dogovore o obdelavi podatkov (Data Processing Agreements). Nekatere od 27 članic Evropske unije so namreč nedavno vzpostavile lastne politike, ki uveljavljajo še zahtevnejše pogoje od tistih v evropski direktivi o zaščiti podatkov. Microsoft je, da bi strankam, ki delujejo v okolju z dodatnimi zahtevami, poenostavil uporabo storitev v oblaku, pripravil dogovore o obdelavi podatkov, ki jih je mogoče prilagoditi glede na potrebe posameznih držav članic.

Microsoft je razvil svoje spletne storitve in podatkovne centre, ki s fizičnimi, administrativnimi in tehničnimi varovali omogočajo popolno skladnost z zahtevami zakonodaje HIPAA, in sicer tako pri klasičnih namestitvah kot pri računalništvu v oblaku. Kot prvi ponudnik storitev v oblaku, ki je prejel certifikat ISO/IEC 27001 za upravljanje informacijske varnosti, je vsako leto podvržen pregledu politike za informacijsko varnost, ki ga izvedejo neodvisni strokovnjaki. Rezultati pregleda so na voljo strankam.

Spletna stran Office 365 Trust Center
Microsoft je prav tako predstavil prenovljeno spletno stran Office 365 Trust Center. Stran nudi poglobljene informacije o praksah, povezanih z varnostjo in zasebnostjo, pri zbirki Office 365. Na voljo je na naslovu http://trust.office365.com.

V Mestni občini Ljubljana se zavedamo, da je grafitiranje del umetniškega likovnega izraza in sestavni del urbane kulture, zato so predstavniki Oddelkov za urejanje prostora, za gospodarske dejavnosti in promet, za kulturo ter Mestno redarstvo v sodelovanju s predstavniki grafitarjev izbrali in določili prostore, na katerih je grafitiranje dovoljeno. S tem želimo spodbuditi dvig kakovosti grafitiranja in obogatiti podobo javnih prostorov. Posebno vlogo pri tem bodo imele organizirane skupine grafitarjev, ki bodo z legalizacijo posameznih prostorov dobile možnost za izvajanje večjih in ambicioznejših projektov.

Za posebne prostore, namenjene grafitiranju, smo se odločili tudi zato, ker je Ljubljana v zadnjih letih predvsem v starem mestnem jedru dobila novo, urejeno podobo, obnovljenih je veliko fasad, zato želimo takšno podobo mesta ohraniti. Eden izmed bolj motečih dejavnikov v urejenih mestnih predelih je prav grafitiranje, ki v tem primeru predstavlja obliko vandalizma. Mestna občina Ljubljana ima namreč s sanacijo fasad in ostalih javnih površin precejšnje stroške.

Dovoljene lokacije za grafitiranje bodo omogočile umetniško izražanje posameznikom in skupinam, brez uničevanja tuje lastnine. Z možnostjo prostega izražanja grafiterjev in urbane kulture se bo po našem prepričanju dolgoročno zmanjšala toleranca zoper vandalistične posege v prostor, javnost pa bo pozornejša na takšne pojave. Mestno redarstvo bo v sodelovanju s policijskimi postajami Policijske uprave Ljubljana okrepilo nadzor nad nedovoljenim grafitiranjem, izvedli bodo več terminsko usklajenih, skupnih poostrenih nadzorov, s ciljem obravnave kršitev na področju prepovedanega pisanja po objektih. V skladu s pooblastili lahko tako policist kot mestni redar kršitelja, ki riše ali piše po zidovih, oglobi po 13. členu Zakona o javnem redu in miru. Globa za storjeni prekršek znaša 208,65 evra.

Posamezniki in skupine bodo lahko izražali svojo umetniško ustvarjalnost na naslednjih javnih lokacijah:

1. Šiška – podhod pod Celovško cesto, pri Kinu Šiška
2. Vič / Dolgi most – betonski stebri avtocestnega mostu, na končni postaji busa št. 6
3. Bežigrad – podvoz pod železniško progo na Drenikovi
4. Moste – podvoz pod železniško progo na Kajuhovi
5. Center – Trnovski pristan, betonski zid ob pločniku
6. Center – O.Š. Trnovo, zid ob parkirišču
7. Šentvid – podhod pred predorom Šentvid
8. Center – transformatorska postaja pri O.Š. Trnovo, na parkirišču ob igriščih
9. Vič / Rožna dolina – podvoz pod železniško progo na Erjavčevi (smer Prešernova – Večna pot)
10. Vič / Rožna dolina – podhod pod železniško progo (smer Cesta v Rožno dolino – Oražnova)
11. AKC Metelkova – notranji zidovi ob košarkarskem igrišču, na notranji strani kompleksa Metelkova mesto
12. ROG – Trubarjeva 74, notranji zidovi kompleksa tovarne ROG
13. Strelišče na Dolenjski cesti (zunanje betonske stene, ki gledajo na parkirišče) pa je posebej namenjeno navijaškemu grafitiranju.

Značke

Ni lepo. Madež je legel na Slovenijo. Skorumiprani politiki so ukradli državo, pohlepni finančniki so zašpekulirali denar.  Državljani so še samo potrošniki, statistične kategorije med policami hipermarketov. Napihnjeni balon pričakovanj in zlaganega ugodja se je razpočil. Dolgo toplo poletje se je končalo. Lagodnost, nezainteresiranost in apatija niso del rešitve ampak so del problema. Ostane samo še akcija!

Madež in Slovenija. Flotni napad na slovenske odre, čistilna akcija v režiji treh bendov, ki  izhajajo iz žlahtne tradicije ljubljanskih punkovskih in post punkovskih zasedb. Tradicijo nadgrajujejo s sodobnim,  angažiranim in aktualnim pristopom v maniri zdravega, čvrstega rocka.

Kuga bo okužila apatijo in nezainteresiranost, Carina jo bo neusmiljenjo ocarinila, Buldogi pa jo bodo dokončno pregnali.

Pozivamo slovensko mladež, da uničimo dežele madež!

CARINA

V.I.S.  carina nadaljuje. Ljubljanska staro punkerska ekipa,  ki so ji mnogi napovedovali enkratnost, še vedno kaže zobe in je celo pred snemanjem novega ploščka, medtem ko priče iz njihovih zadnjih koncertov pripovedujejo, da gre za nastope, ki s suverenostjo, sproščenostjo, enostavnostjo ter neposrednostjo učinkujejo malodane terapevtsko. Zdravilo za zgužvane duše.

• http://twitter.com/#!/carinaslovenija
• http://sl-si.facebook.com/CarinaSlovenija

KUGA

Kuga je po bliskoviti epidemiji v začetku osemdesetih prenehala z delovanjem in v hibernaciji preživela skoraj tri desetletja.  Vmes je prolet diktaturo je zamenjala diktatura kapitala, drugačna forma isto sranje. Člani benda zbrani v originalni zasedbi okrepljena z dodatnim kitaristom ugotavljajo, da imajo še dosti za povedat v tem kritičnem času.

• http://soundcloud.com/kuga-band
• http://soundcloud.com/kuga-band/slastna-oblast
• http://www.facebook.com/pages/Buldogi/190427158387#!/pages/KUGA/159132800841435?sk=wall

BULDOGI

Buldogi so bili najstniška skupina iz časov, ko je bil punk še mlad. Ko so leta 2009 - natanko ob 30-letnici svojega nastanka – izdali svojo prvo (!) ”svojo” ploščo z naslovom Rektospektiva 1979-82, za katero so na novo posneli pesmi iz tistega obdobja, se jih je nemudoma oprijel nadimek “legendarni”.

Le poldrugo leto zatem udarijo znova – tokrat z zares povsem novo ploščo Ni lepo, s katero neusmiljeno obračunavajo z današnjimi zmedenimi razmerami v družbi. Njihov polnokrvni punk’n'roll je prepričal tako glasbene sladokusce kot občinstvo, in kmalu se začenjajo iz oznake “legendarni” umikati tudi narekovaji – Buldogi so zdaj le še legende. Ker so tukaj, ker ni lepo in ker jim ni vseeno. Buldogi so: RV Maček (glas, kitara), Damjan Zorc (glas), Rok Zupan (kitara), Janez Fifolt (bas), Blaž Grm (bobni)

”Buldogi so precej več kot nekdanji pankerski najstniki, ki želijo le podoživeti in izživeti svojo mladost. Vendar se ji ne odrekajo- ostajajo rokovsko-pankovski bend glasbeno/zvočno trdno znotraj žanra, a dovolj samostojno in z vsaj eno odlično izjemo, kar je več kot v redu, sploh v eri vsesplošnega »plonkanja« 80-tih in množične nove produkcije »mlajših generaciji«. So dosledno- a ne izključno- »družbeno občutljivi«. Ni lepo je zame prvo pravo in pozitivno presenečenje letošnje domače produkcije.” Igor Vidmar

• http://soundcloud.com/pijar/buldogi-oda-revezu
• http://soundcloud.com/pijar/buldogi-svetilnik-stoletja
• http://soundcloud.com/pijar/buldogi-dvign-glavo
• http://www.myspace.com/buldogi
• http://www.facebook.com/#!/pages/Buldogi/190427158387
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Buldogi

Organizacija Business Software Alliance (BSA) je predstavila rezultate najnovejšega preverjanja skrivnih nakupov (t. i. Mystery Shopper). Skrivni kupci so se odpravili na več kot 600 naslovov slovenskih trgovcev s tehničnimi izdelki ter preverjali legalnost nameščene programske opreme. Ugotovitve kažejo, da so trgovci originalno programsko opremo ponudili v 93,1 odstotka trgovin, kršitve pa so bile ugotovljene pri 6,9 odstotka trgovcih. BSA je z rezultati tokratnega preverjanja zadovoljna – predvsem, kar se tiče velikih trgovcev, stanje na področju malih trgovcev nikakor ni zadovoljivo –, a še vedno opozarja na pomembna tveganja, ki jih prinaša uporaba nelegalne programske opreme.

Med kršitelji je 4,5 odstotka trgovcev napeljevalo kupca k uporabi neoriginalne programske opreme, 1,1 odstotka pa jih je samih ponudilo namestitev nelegalne programske opreme. Takih trgovcev, ki so želeli nameščeno neoriginalno opremo kupcu tudi zaračunati, je bilo v tokratnem merjenju 1,3 odstotka. Proti enemu izmed kršiteljev, ki je ponovno ponujal namestitev neoriginalne programske opreme, je BSA zaradi kršitev že vložila kazensko ovadbo.

»Prepričan sem, da bomo s še intenzivnejšim partnerskim programom ozaveščanja trgovcev in kupcev še dodatno zmanjšali delež tistih trgovcev, ki še vedno ponujajo nameščanje neoriginalne programske opreme,« je povedal Rok Koren, pravni svetovalec organizacije BSA v Sloveniji. »Z rezultati tokratnega preverjanja smo sicer zadovoljni, a smo prepričani, da lahko dosežemo še pomembnejše mejnike.«

Skrivni kupci, strokovno usposobljeni sodelavci organizacije BSA, v okviru programa, ki poteka že od leta 2004, preverjajo, ali prodajalci kupcem ponujajo originalno programsko opremo, kako dobro jo poznajo in ali svetujejo tudi nameščanje nelegalne opreme oziroma jim tako celo sami namestijo. BSA s tovrstnimi akcijami preverjanja prodajalcev ščiti potrošnike pred nakupom neoriginalne ali ponarejene programske opreme. Z nakupom izdelka z nameščeno neoriginalno programsko opremo so namreč tudi kupci lahko predmet preiskav, pretijo pa jim tako pravne posledice kot finančna tveganja zaradi škodljivosti uporabe neoriginalne programske opreme.

Značke

Angleška računalniška revija CNET je podelila nagrade za najboljše prenosne računalnike. V letošnjem letu je na police trgovin prišlo ogromno novih prenosnikov, tudi takšnih, ki napovedujejo obdobje izjemno tankih in lahkih računalnikov, ki pa kljub svoji majhnosti ne želijo skopariti z zmogljivostmi. V močni konkurenci je prestižni naslov prenosnika leta romal v roke modela ASUS ZENBOOK UX21.

Kot so zapisali v uredništvu revije CNET, je ultratanki ASUS ZENBOOK UX21 najboljši med novinci, ki stavijo na tanko eleganco in visoke zmogljivosti. Najdebelejši del ohišja je tako debel vsega 17 mm, na najtanjšem delu pa mu meter nameri vsega 3 mm. Vgrajen procesor Intel Core i5 zadnje generacije ob pomoči 4 GB delovnega pomnilnika skrbi, da so vse zadane naloge opravljene hitro in učinkovito.

Odlika ASUS ZENBOOKa UX21 je tudi izjemna energijska varčnost. Prenosnik lahko v stanju pripravljenosti ostane dva tedna. Funkcija hitrega vklopa pa prenosnik iz stanja pripravljenosti obudi v vsega dveh sekundah.

Dodatno je ASUS v prenosnik vgradil tehnologijo USB Charger+, ki naprave, priklopljene na prenosnik, napolni bistveno hitreje od tekmecev. Izjemna tankost prenosnika je bila izziv tudi za inženirje, ki so hladilno rešitev zasnovali kot tanke bakrene lističe v obliki črke V ter jim omogočili boljši pretok zraka in hlajenje prenosnika. Ko kapaciteta baterija pade pod 5 odstotkov, ASUS ZENBOOK samodejno shrani uporabnikovo delo in prepreči izgubo podatkov.

www.asus.com

Žur z razlogom je tako ali drugače zaznamoval generacijo mladih. Več kot 133.000 mladih in mladih po srcu je s svojo udeležbo na dobrodelnih dogodkih pokazalo, da jim ni vseeno za tiste mlade, ki jim življenje ni prizaneslo s travmatično izkušnjo nasilja.

Spodbujanje socialnega čuta med mladimi in premagovanje ravnodušnosti do nasilnih dejanj smo postavili v središče poslanstva Žura z razlogom in osnovno sporočilo Žura ostaja jasno: “Nasilje je OUT!”

Od 10. decembra 2004, ko se je v centru Ljubljane prvič zbrala množica mladih in skozi zabavo zbirala donacije za sovrstnike, do danes so mladi skupaj s Si.mobilom in partnerji na desetih dogodkih zbrali skoraj 209.000 evrov. Donacija s sporočilom BELIOBROC na 1919 je aktualna skozi celo leto.

Na spodnji povezavi najdete dokumentarni video, ki povzema dogajanje zadnjih desetih dobrodelnih dogodkov v Ljubljani in Mariboru. Mladi za mlade, vstopnina z namenom, odlična glasba, dež, prijazne sobe, Beli obroč – vse to sta dediščina in čar, ki smo ju želeli zaobjeti v dokumentarnem videu.

Oglejte si dokumentarni video o Žuru z razlogom.

Zbrana sredstva po letih:

Si.mobil se zahvaljuje vsem, ki ste prispevali k uspešnosti projekta.